Sin se drogira?
Ko sem slučajno nekaj želela zbrisat z računalnika, sem odkrila, da se na tem mestu pod dokumenti nahajajo tudi kopije sinovih msn pogovorov…Ne vem, kako in kaj, ampak priznam, prebrala sem… To sem naredila v slutnji oz. zanimanju, če govori tudi o drogah… Sploh me ne zanimajo njegovi osebni pogovori, res ne, ampak ko se je odprl dokument pred mano, sem si rekla, pa poglejmo…Govori o drogi ali naj mu vendarle zaupam?
Še danes razmišljam…Ali misli, da jz tega ne morem najti na računalniku ali želi, da najdemo?
V glavnem, iz par pogovorov sem razbrala, da priznava da “daha”..da uživa bonbone…trip.., marihuano pa itak kar naprej… Mi razložite,kaj so to bonboni? Trip? Na hitro sem zdaj preletela vaš forum, se mu bom še bolj posvetila, ampak… Je to res LSD? Kakšne so posledice?
Že približno dve leti nazaj je skoraj nehal jest… Shujšal je in prav vznemirjena sem bila, čutila sem, da nekaj ni prav. Ampak neumnica sem že malo razmišljala o kakšni anoreksiji… In potem se je stanje mal popravilo, pa sem prenehala razmišljati o tem. V njegovem pogovoru, ki sem ga prebrala na računalniku, je omenil tudi to. In da je bila vzrok punca, ki ga je pustila in v katero je bil zelo zaljubljen. Da potem je pa postal “tak”…?” In da je imel še obdobje,ko je vsak vikend “cukre žrl”…!? Hm…kaj to pomeni?
Že v 7. razredu osnovne šole ga je prijatelj prepričal (beri “nasral”) , da je pojedel preveč semen navadnega kristavca, bil 2 dni v blodnjah, peljali smo ga zdravniku…mu stali ob strani…se pogovorili z njim v družini…peljali k psihologinji… Milo rečeno, nismo mogli sodelovati z njo, pa tudi nje kot starši nismo zanimali, samo otrok, s katerim je naredila neko analizo… Ampak smo mislili, da je to zdaj celo izkušnja, ki mu bo koristila, da bo videl, da to ni vredu… Narobe…
Drugače pa…že od malega je skoz jokal, z motnjami spanja, težavami s koncentracijo… Pravi hiperaktiven otrok. Seveda sem bila neprespana, pa živčna ob otroku,ki ga nisem obvladovala. Ampak posvečala sem se mu skoz, se skušala pogovarjati z njim (on se ne želi pogovarjati…se ne odziva…), brala razne strokovne knjige…se posvetovala s socialno delavko na šoli… Zdaj je srednješolec, tretji letnik.. Dosti svobode mu puščamo, všeč mu je punk, reggae… Vemo, da to ni prav, da mu nekako nismo znali postavljati meje, ampak zdaj menimo, da je prepozno zategovati, samo pogovorimo se lahko…
Prej smo bili čisto povprečna družina, z možem sva veliko bila doma z otrokoma, kdaj smo se tudi skregali, ampak vse tako v mejah normale.. Moram priznati, da sem v zadnjem letu in pol podirala družino jaz kot mama. Četudi nisem pokazala otrokoma, nisem bila zadovoljna, zdelo se mi je, kot da mi mož ne stoji ob strani, da sem v vseh zadevah sama. Zaljubila sem v drugega in se želela ločiti, tudi otroka vesta, ampak sta rekla,da nikol ne bosta z mano, če bom s tem “tipom”. Nekako zaradi otrok sem ostala, ampak razmišljam, čutim, da to ni prav, da se bom najverjetneje morala odselit in se po vseh mojih močeh trudila, da ostanem otrokoma še naprej mama.
Vendar sem se kak mesec nazaj pogovorila….se pravi govorila sem jaz in opazovala njegovo reakcijo…s sinom. Že parkrat prej sva se z možem skušala pogovorit z njim o drogi in se delala kot da ne veva… Zato sem spet navezala pogovor na drogo. Začela sem v smislu, da vem, da sem zadnje čase zatežila v družini, ampak da so to moja čustva, da nisem nalašč. Da ko sem odločila se ostati, mi je bilo zelo težko. Da sem tudi kdaj želela to premagati recimo z alkoholom,ampak da to nima smisla.Nič ne bi rešilo, niti enega problema. Da je enako z drogo. Pa tudi, da kljub temu, da sem tokrat jaz povzročila težave, ne dovolim, da bi krivdo zvračal name. Mislim za drogo. Da je vsak človek odgovoren zase in da kljub težavam, je treba ostati močan ali vsaj prositi za pomoč. Da če se človek ob prvi težavi zateka k drogam, potem ne vem… Oba z možem sva imela dosti, dosti težje življenje, ko sva imela oba očeta alkoholika in prav težke razmere, ko naju nihče ni nosil po rokah ali spraševal, če bova končala šolo…To je bilo jasno, da sploh ni debate…
Mal zmedeno pišem, vem, zbudila sem se ob 4. zjutraj in šla ponovno brat sinov pogovor, pa se odločila, da najprej vprašam vas, kaj sploh uživa… se pravi prevod njegovih besed… Potem pa ne vem. Jasno je,da se bomo morali še in še pogovorit, mu priznati, kako sem to izvedela?
Omenja pa sicer še, da želi v zadnjem času nehati, da zato teka vsak dan, da bi rad prenehal s kemijo, cigareti… Vsekakor nas čaka še veliko, pripravljena sem storiti vse, kar se da, samo če bi se vsaj želel pogovarjati…
Prosim za vaše prvo mnenje, preden se odločimo, kako naprej. Naj omenim samo še to, da se z možem kljub vsemu pogovarjava, da sodelujeva, da sva kulturna, kolikor se da in zato bova tudi v tem sodelovala…
Hvala za pomoč….
Zdravo!
Pomoje da se ga “buta” z extasy…MDMA… oziroma karkoli že tlačijo
v te bombone. Amphetamini ipd.
To je ponavadi povezano z rave-techno-trance-house, z plesnimi veselicami, kjer je približno 80% obiskovalcev od14-30 let zadetih od teh plesnih drog. Vsa poanta teh zabav je, da ko se poje kak bombon ali celo 5, vmes pokadi še kako travco in da se pade v filing muzike, ter se pleše do jutra ali pa še dlje.
Naj ti dam še upanja. Ni tako hudo. Ne vem sicer kaj počne tvoj sin vendar vedi, da se bo kemije naveličal slej ali prej, če je le kolikor toliko pri sebi in da hodi v šolo-službo… To še ni heroin in igla, ni pa to preveč daleč stran. Z tem da je na heroinu se ne hvali skoraj noben narkoman. To pa da kaki bejbi govori da “malica cukre” pa je bol kot ne
frajerisanje da je v sceni, da obvlada lajf in to.
Kaj ti je storiti, pojma nimam.
Če te kaj še zanima…
Lp,V
zdravo!
“bonboni”, “cukri”, “x-i” so izraz za ekstazi…to je plesna droga, ki jo uživalci jemljejo predvsem na kakšnih rave partyih…če je človek pod vplivom teh substanc ima ponavadi razširjene zenice (v svetlobi), je poln energije in včasih (fleš) kar o neki temi razglablja eno uro skupaj če je treba..tudi trzanje mišic je pogosto..trip je LSD, ki ga ponavadi uživajo s pivniki (majhen košček papirčka) in na njem so snovi LSDja ki ga kapnejo gor…to se meni zdi zahrbtna droga (poznam jih več ki so bli kdaj na tripu) in če človek ni psihično utrjen ga lahko odnese…baje vidijo miljon barv, halucinacije, ki ponavadi trajajo kar nekaj ur…marihuana pa predvidevam da veste kaj je in kakšni so učinki…s travo ponavadi spuščajo filing po bonbonih saj jih to pomiri in se lažje “skulirajo”..
Menim da je vaš sin hodi po robu…Zdaj verjetno uživa drogo iz zabave, samo če nima meje, ga to utegne potegniti not…
Slab znak je če omenja da je “tak” zaradi punce, ker ga je pustila…Očitno je že začel iskati tolažbo v drogah…Taki ljudje so prazni in potrebujejo potrditev, da so vredni in da ne smejo zavoziti življenja…
Vaša zgodba je podobna moji (moj brat je tut preboleval punco, drugač je dober kot kruh, iskal je potrditev pri drugih in je nikjer ni našu, občutljiv) zato se je po teh “norih zabavah” tudi v vsakdanjem življenju začel soočati s takimi in drugačnimi drogami dokler ga to ni pripeljalo do heroina…Sedaj šele dojema življenje (je namreč že skor eno leto v komuni in ga zelo podpiramo) in dojema, kako je sam sebe uničeval..
Spremljajte ga, pogovarjajte se, ne obsojajte ga, pomagajte!
veliko sreče vam želim..
Hvala za vajina odgovora. S sinom smo se pogovorili že kar tisti dan, ko sem napisala to vprašanje… Odkrito sva ga vprašala, kaj se dogaja. Odgovoril je, da s “kemijo” res ne misli nadaljevati… In v šolo redno hodi, brez špricanja… Malo pa tudi jaz mislim,da se v pogovorih pohvali…
V glavnem, še naprej ga bomo pozorno spremljali… Pogovarjati se skušamo, kolikor se on želi. Ne obsojamo ga, dali smo mu vedet, kot že večkrat, da je njegovo življenje odvisno od njega… Da mu lahko pomagamo in stojimo ob strani, ampak on mora to želeti, sprejeti…
Veliko sreče tudi vsem ostalim…
ali niste pomislili, da se vam sin laže?!
seveda bo rekel staršem, da s “kemijo” ne bo nadaljeval. ampak to so samo besede, ki ste jih želeli od njega slišati.
na vašem mestu bi bila še dolgo pozorna na te zadeve. kar hitro se lahko zgodi, da bo postal od nečesa odvisen, ni treba da od heroina, tudi od drugih substanc si lahko odvisen.
umam, da ne bo prepozno
lp
gospodična se strinjam s tabo…
vsi smo igralci..vprašanje je, kako dobri smo…lažemo, zavajamo…človek, ki se drogira pa laže najbolj…sebi in drugim…
nekaj primerov:
– prijateljica je začela bluzit…govorila je čez folk kako so neumni in kaj počnejo itd itd…sama je pa na skrivaj jointe kadila, vlekla speed in koko, jedla ekstezije…bluzila je s tipom, za katerega je govorila, da je najboljši tip, priden, deloven in vse…(v resnici je biu delaven na področju droge – preprodaja in to)…tut sama je začela s horsom…in še vedno laže…da ona tega ne počne…pustila šolo, živi od socialke, zapustila mamo (k ji je hotla samo dobro)…in laže laže…sebi pa še najbolj…propada, pa se tega sploh ne zaveda…
– kadar koli sem bratu omenila, kaj počne, nikol ni blo nič narobe…včasih si je sposojal denar (kao za bencin al pa za cigarete…) pa nikol ni blo res…ko sm ga dokončno pritisnila ob zid, je popenil totaaaalno…tepla sva se, kričala…šele čez mesece je pomagalo…
lahko bi naštevala še in še primerov….povedala sem dva…
in gospodična ima prav…človek pove, tisto kar bi drugi radi slišali…
nočem vas strašit…ampak možno je, da bo to še bolj skrival pred vami in drugimi….
spremljajte ga…
srečno