Zdravo.

Sem mamica dvema otrokoma. 10 in 13 let, ločena vendar v razmerju z novim partnerjem že 6 let. Tudi on je ločen z dvema otrokoma 20 in 17 let. Že od samega začetka razmerja je njegov mlajši sin spal pri naju, ko sta prišla vsakih 14 dni na vikend. Takrat se mi to ni zdelo nič čudnega, saj je bil zelo prizadet od ločitve in je bil takrat star 11 let. Sedaj, ko je star 17 let še vedno spi z očetom, jaz sem se umaknila v sobo svojih otrok, saj mi spanje s 17 letnikom ni normalno in sem mnenja, da bi se moral on umakniti. Partner mu ne reče nič, celo pravi, da bo tako dokler bo mlajši sin želel.Sama mislim, da se sin namerno ne umakne, saj vidi, da situacija iz leta v leto prerašča v večji spor (nisem pa med njegovimi najljubšimi osebami) in potihem upa, da me bo na ta način dokončno izrinil.

Prosim za nasvet kako rešiti situacijo, saj z večkratnim/večmesečnim/večletnim negodovanjem pri partnerju, da se mora to končati ne dosežem nič, vsakič je bil prisoteen tudi 17-letnik in točno ve kaj si mislim o situaciji.

Situacija je prerasla do te mere, da se skupnh vikendov ne veselim več, saj vem da se bodo končali z mojo slabo voljo/negodovanjem/kreganjem.

In še ta 17-letnik ne gre nikamor, računalnik, tablica. Ne gre s prijatelji, ne gre na pijačo, ne gre na hrib.

Hvala za vse nasvete 🙂

Spoštovani,

ob branju se zdi, da partner morda napačno verjame, da otroci postanejo samostojni kar sami od sebe. Nekateri res sami naredijo korake v samostjnost, pri večini pa je potrebna zdrava spodbuda starša, da postopoma vstopajo v svojo odraslost. Če tega ni, je otrok v odrasli dobi prikrajšan za izkušnje, ki gradijo samostojnost, širši krog odnosov in občutek, da zmore reševati svoje strahove in neprijetnosti.

Da bi razumeli, kaj pri partnerju v resnici stoji za takšnim vztrajanjem pri spanju s sinom, je potreben pogovor z njim. V ozadju je lahko občutek krivde zaradi ločitve, želja, da sinu pokaže, da je na prvem mestu, ali pa preprosto pretirana zaščitniškost. Možnosti je več, in prav zato je pomembno, da najprej razumete njegov pogled, šele nato pa se lotita iskanja rešitve. Ne glede na ozadje pa je takšna organizacija spanja nenavadna in lahko škodi sinu ter seveda vama kot paru.

V opisani situaciji je koristno, da si težavo razdelite na tri dele. Prvi je tisti, na katerega lahko neposredno vplivate: jasno in mirno izrazite svoje želje ter se s partnerjem pogajajte, dokler ne dosežeta dogovora. Imejte v mislih, da so del pogajanj lahko tudi bolj čvrsto postavljene zahteve. Drugi del je tisto, česar ne morete spremeniti, se pa lahko temu izognete – v skrajnem primeru recimo tudi s prekinitvijo zveze. Tretji del pa je tisto, kar se ne da spremeniti, niti se mu ne morete ali ne želite izogniti – pa se odločite, da je za vas sprejemljivo in boste tolerirali. V tem delu prenehate poskušati spreminjati partnerjevo vedenje in ga sprejmete. To še vedno pomeni določeno neprijetnost za vas, ni pa več konfliktov.

Takšne težave se pogosto da razvozlati v nekaj urah partnerskega svetovanja, kjer se hitro pokaže, na kakšnih psiholoških ozadjih stoji partnerjevo vedenje in kaj potrebujeta oba, da se premakneta naprej. Moja izkušnja je, da se ob pravem pogovoru tovrstne situacije lahko postopoma uredijo na način, ki bo v korist predvsem sinu in pa seveda vajinemu odnosu. Fino bi bi bilo zadevo razrešiti, da ne izpade tako kot, da gre za neko prerivanje za partnerjevo/očetovo ljubezen. Jasno je, da bo sin vedno na nek način ‘pred vami’, vandar to samo po sebi nikakor ne pomeni spanja skupaj s 17 letnikom in tudi ne, da bi zaradi tega zmanjkalo ljubezni za vas. Me je zdaj prešinilo, da bi me res zanimalo kako fant doživlja situacijo oz. drugače: preseneča me, da 17 letnik še pristaja na spanje v postelji z očetom.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

Sin tvojega partnerja potrebuje resen posvet pri točno določenem strokovnjaku. Ki mu bo pojasnil, da pri teh letih ni normalno, da spi z očetom in po možnosti še s teboj.

Kaj pa ko partner ni pri tebi. Ta otrok tudi doma spi z očetom ali morda s sorojencem, starim 20 let.

Najlepša hvala ampak vse omenjeno sem že poskusila, konča se pa s kregom ali ignoranco.

Odgovor je vedno isti:”dokler bo želel spati z menoj, bo spal” in tukaj zaključimo. Sin je bil večkrat prisoten najinim pogovorom o tem, vendar se kljub vsemu ni umaknil.

☹️