črna pika kot črne koze

Jaz pisanja Nekdokive, pa tudi pisanja drugih, ne razumem kot pavšalne ocene, prej kot opozorilo, kdo vse se lahko skriva v ovčjem kožuhu … Jaz se recimo sploh nisem zavedala, kaj se mi je dogajalo v zakonu, dokler nisem naletela na ta forum. MOM je lahko tudi zelo zelo prefinjen.
Imam pa tudi sestro, s katero je vsekakor nekaj hudo narobe, samo ne vem, če je ravno MOM. Ona je navzven, do ljudi, ki niso z njo 24 ur na dan ali vsaj zelo pogosto, poosebljena milina in dobrota. Tako je že od nekdaj. Doma pa je bila živ hudič in tako, kot je ona znala biti zlobna do staršev in mene, je treba že kar iskat z lučjo takega človeka. Že govori s takim nežnim glaskom in počasi, nikoli ne govori slabo o drugih, nikoli ne jamra, vse ji je v redu, vsi ljudje so dobri … za štirimi stenami ti pa pribije tako, da bi bil še Hitler ponosen nanjo.
Mama je že v OŠ iskala pomoč, pa je seveda povsod naletela na gluha ušesa, pedopsihologov takrat verjetno sploh ni bilo oziroma so se ukvarjali samo z res najhujšimi primerki ali pa še to ne. Ena od učiteljic je slutila, da je nekaj narobe, ampak kot rečeno, pred 30 leti se niso toliko ukvarjali z mularijo, kot se danes.
Je zelo luštna, vedno je imela dosti občudovalcev, ampak so se vsi dokaj hitro ohladili in mi nikoli ni bilo jasno. Dokler mi eden od njih, s katerim sva bila sicer prijatelja, povedal, da se mu zdi resno motena in da se je je čisto prestrašil, ko sta se enkrat malo bolj poglobljeno pogovarjala. Dokler je bila samo zafrkancija in farbanje v lička, je bilo super, ko pa sta ostala nekje sama in začela resen pogovor, ga je pa stisnilo. Ni hotel povedati kaj več.
Sestra zaradi malenkostnega prepira – sploh ni bil prepir pravzaprav – že nekaj let ne govori s starši. Vmes so bili parkrat na smrtni postelji (no, pač huda bolezen, lahko bi tudi umrli), pa nič. Tudi vpraša ne po njih. Midve se pogovarjava, če se slučajno vidiva, sicer pa ne. Pred kratkim me je presenetila neka daljna sorodnica, s katero je imela sestra pogoste stike, jaz pa niti ne. Direktno me je “napadla”, da kaj je narobe z njo … da uboga najina mama … Pač ta sorodnica ji nekaj ni šla na roko, ena brezvezna stvar (prej ji je veliko pomagala, tako finančno kot sicer, ker sama nima otrok, je sestro v nekem oziru vzela za svojo, sploh ko ji je sestra povedala, kako “grozni” smo doma do nje) in sta se skregali do konca. Odkrito je povedala, da se ji je zdaj končno sestavil ves puzzle in ji je vse jasno. Sestra jo je 20 let farbala … res, kdor jo vidi in pozna bolj površinsko, bi rekel, da je naslednica same matere Tereze.
Mož je pa tako nor nanjo, da bi prenesel vse, verjetno tudi to, če bi ga rezala pri živem telesu. Vsaj tak občutek imam in je tak tip, čisti mucek.

Tako da tele mamke v cerkvi … mejne najdeš v vseh možnih oblikah in na vseh mogočih krajih.

Ja res je, da je žalostno to, da drugi pravzaprav prej spregledajo tako MOM osebo, kot svojec.

Tudi meni se je to pričelo dogajati, ko sem se začela pogovarjato z mamino sodelavko, s katero sta bili 25 let skupaj v službi. Povedala mi je vse mogoče o njej kako je bila občasno nemogoča v službi, skratka, sodelavko je črnila pred strankami,…klicala sem celo bivšega župnika pri nas v cerki, ni sicer hotel naravnost povedati kako je bilo, ampak kar naenkrat ni več zahajala tja, ampak nekam drugam. Skratka med vrsticami mi je povedal, da so dejansko postavili pred vrata. Sosede je dvakrat prijavila in se kregala z njimi in z njimi sploh ni govorila. Mislila sem, da bom našla osebo ki ji moja mama zaupa in bi se lahko z njo pogovorila, da bi morda pozitivno vplivala na mojo mamo. Očitno pa take osebe sploh ni, vsi so jo dejansko spregledali že davno.

Hočem povedati to, da se mi je dogajalo vse to, ampak nisem spregledala, šele takrat, ko je šlo vse čez rob in sem si rekla, da pa moram zadevo spremeniti zaradi sebe in mojih. Zbolela sem in ko sem zdravnici povedala kaj se mi dogaja je rekla, premisli ti ali ona. Šele takrat sem pomislila, da pa je vendarle prišel čas, ko je vsega dovolj in se ji je potrebno postaviti po robu. S takimi osebami očitno ne gre drugače. Včeraj sem imela rojstni, pa me ni niti poklicala. Še več klicala pa je mojega sina in mu naročila, da jo pride iskat in jo pelje danes k frizerju – pa ne moreš verjet, če to ne doživiš.

Živjo mezincica!

Res je, moje pisanje je namenjeno zgolj opozorilno in nikakor ne kot blatenje vse povprek in kogarkoli…

Za take ženske kot je tvoja sestra sem se zadnjič spomnil ene prispodobe in sicer taki ljudje navzven dajejo vtis, kot če bi gledal majhno srnico, ki se pase na livadi… nedolžna, prijazna, nežna, prestrašena, skratka taka pa res ne misli nič slabega… aha si misliš?

Ko to “srnico” skoraj iz usmiljenja pripelješ domov pa se pokaže njen pravi obraz:

[img]http://www.blitva.net/wp-content/uploads/2012/04/sociopat2.jpg[/img]

Odgovor Nekdo, ki ve:
Hvala za zapisano. Res je, še marsikaj nerazumljivega se dogaja in prav je, da se odstira tančica vseh odtenkov patologije, kjer koli se ta dogaja. Ker, če se tega ne zavedamo in ne vidimo, tudi rešitve ne moremo iskati… Strinjam se. Pisali smo na temo “Simptomi”. Včasih pa pride do nesporazuma, ker se pod isto temo nekdo ukvarja s konkretnim problemom in tudi z iskanjem rešitev. Simptomi mu v tem primeru ne morejo dovolj pomagati… V tej luči sem pisala tudi jaz in se v temi malo “zakvačkala” predvsem v iskanju rešitev… Eden od odgovorov kako zadeve vidim v smislu rešitev, sem danes zapisala v postu z naslovom “MOM + hudo narcistična babica + stiki z vnučki”. Zavedam se, da je pisna komunikacija, sploh če se kdo oddalji od teme, včasih lahko problematična, ker eno je pisati o problemu, torej o simptomih, drugo pa je iskati tudi rešitve…

Odgovor Fanny:
Fani, pozdravljena! Vesela sem, da si se oglasila. Mislim, da se ne motim, da sva se medve že videle in se tudi pogovarjale… Tudi meni bi bilo v veselje, če znova vzpostaviva osebni kontakt. Zadnje čase kar precej pišem in porabim kar nekaj časa zato. Zato bi te prosila, da mi napišeš svoj e.mail in se ti bom oglasila. Če ne bo šlo drugače, pa piši na [email protected] in me bodo kontaktirali. V glavnem: bodiva tovrstno vstrajni! Lp Odmev

Ja Pitra, ne moreš verjeti, če to ne doviš, včasih je pa še takrat tako noro, da sploh ne verjameš. Moja je počela take stvari, da tudi če jih komu razložim ne verjame, da je to res. Nekajkrat je na primer vstrajala na svojih rolih ( čisto nepomembnih) ki so ali bi lahko življensko ogrozili njene najbližje. Težke zgodbe, morda za kdaj drugič. Bom ostala pri “blažjih”.

Tudi moja roditeljica je imela nekajletno obdobje totalne verske obsedenosti. Potem pa kar naekrat iznenada ni več hodila niti k maši ( čeprav se še vedno deklarira kot verno) Ne vem točno, kaj se je zgodilo, vendar mislim ,da so je bili najprej totalno srečni ( vsa ustrežljiva, zagnana…) potem pa zna biti je pokazala pravi obraz, ko niso skakali tako, kot si je ona zamislila in zna biti da so jo tudi oni postaili pred vrata. Kaj točno je bilo ne vem, ker pri njej nikoli, ampak res nikoli ne zvem resnice. Največkrat ljudi, ki so ji pomagali, potem ko se zaplete obtoži hudih in ponavadi neresničnih obtožb, četudi jim s tem lahko naredi res hudo škodo.

Njen zadnji absurni moment ( sicer nič kaj dramatičnega glede na to, kaj si vse privošči) je bil nekaj dni nazaj, ko sem ji rekla,da lahko pridem skupaj z njenim vnukom na obisk. Ker pa ima trenuno na razpolago nove žrtve in tarkat izgubi vse zanimanje zame in za navzen tako “ljubljenega” vnuka, je bil njen ogovor da ne moreva ker, ………( vstavi popolnoma nepomembne in nesmislene stvari) in da naj prideva kdaj drugič.

Sem malo poklicala naokoli….in izvedela, da naokoli govori, da jaz tako ali tako nikoli ne pokličem ( ko jo pokličem, me čez pol minute odslovi, ker ima z novimi ljudmi, ki jih je uspela prepričati, kako čudovita in uboga preveč dela), da je ne obiščem, ker sem na počitnicah in se raje zabavam, kot da bi skrbela za ubogo ostarelo mater ( totalna gužva v službi in vsem ostalem) in da vnuka tako tako ne sme videti, ker sem ji prepovedala stike z njm, ker se nekoč, ko je bil majhen ni upoštevala moje zahteve, kar se tiče hrane.

Ko je bil sin manjhen ga je dostikrat pazila, vse do takrat, ko sem dojela, kaj počne. Na primer, da ga hoče na silo pokristjaniti in to tako, da mora vsakič, ko hoče gledat risanke najprej moliti in ga vsak dan vleče k maši, da mu vsakič, ko ne želi storiti tisto, kar ji pade na pamet, govori, da si bo raje našla novega vnuka, ker on ni v redu, da ga čusveno izsiljuje, tako, da se je vsakič preden sem prišla ponj (dobesedno) histerično jokala, kako je sedaj ona uboga, ko bo šel in kako je lahko tako grd, ker jo pusti samo, da mu ves čas govori kako sem jaz grda in grozna in da ga poskuša zmanipulirati, da bi preko njega vplivala name in to tako, da mu govori, da bom umrla, če ji on ne bo rekel, da moram storiti določene stvari….itd. In to nekaj let staremu otroku. Jasno, da ji brez moje prisotnosti nisem več pustila v njegovo bližino.

Vsem je seveda razložila, da sem ji prepovedala stike in si kot razlog izmsilila totalno laž. In jokala in stokala kako ga ima rada, kako ji jaz ne pustim k njej…..v resnici pa je popolnoma izgubila zanimanje zanj, ker ji ni več služil, tako kot si je ona zamislila. Nikoli ga ni prišla obiskat ( čerpav sem jo povabila) niti takrat, ko je bil zelo bolan. No ja, lažem…enkrat je prišla v bolnico, kjer je ležal čisto hin in ker se ni primerno razveselil njenega obiska ( čisto omamljen od tablet) in darila ( povsem neprimerno) se je odločila, da z njo ne ravnamo primerno in je nikoli več ni bilo k njemu, kadar je bil bolan. In verjetno spet vsem razlagala, kako sem hudobna, ker ji ne pustim niti do bolnega vnuka, da bi mu nudila svojo vele ljubezen…..

Takšni pač so in spremenili se ne bodo. Tudi sama sem rabila desetletja, da sem odkrila, da to kar počne ni samo čudno, morbidno, egoistično….temveč, da je v bistvu bolna in popolnoma nesposobna empatije in da jo moram postaviti na distanco, ker je drugače zelo škodljiva meni in mojemu otroku.

Če v takem odraščaš, potem se ti to zdi “normalno” in rabiš res dolgo časa, da vidš kako bolno je vse skupaj. Poleg tega vse te stvari počnejo zelo zelo prefinjeno in manipulativno ( vse skupaj ne izgleda tako preprosto, kot je zapisano potem, ko ti je že jasno).

In ker je del njihovega vedenja tudi to, da z lažnimi obtožbami “nevtralizrajo” tistega, ki ve, kaj je res, se moraš potem spopadati še z okolico, ko se spravi nate, češ kako grozen si do svojega roditelja…..vse dokler ne ugotoviš, da je še najbolje eliminirati tudi tiste, ki si ne vzamejo pet minut, da bi razmislili, če nima morda zgodba nekoga, ki je že tako ali tako problematičen in lažniv morda tudi druge plati.

Sem se malo razpisala 🙂
GittaAna

Joj, kakor bi brala moje pisanje in podoživljala svoje življenje. Pa isto, kako je to mogoče. Ne gre za to, da sem pomirjena, ker se tudi drugim enako dogaja, ampak šele sedaj, ob prebiranju tega foruma, vidim, da nisem čisto nora jaz, sem se to res že nekajkrat vprašala. Sreča, da imam velike otroke in da imam moža, ki me občasno spomnijo, da je z mano vse “še” kar v redu. Ko sem se preselila domov, me je oče vprašal, kako bom shajala z njo, saj jo vendar poznam. Ne vem kako je možno, da nisem na to takrat pomislila. Kako je mogoče, da me je tako prinesla – ponovno – ne vem že kolikokrat – naokoli.

Jaz imam svojo tako naštudirano, da vem , kdaj in kaj bo storila, rekla……včasih še preden se sama tega domisli…pa me še vedno scat pelje.

Oni preprosto tako drugače funkcionirajo, da je “običajno” delujočemu človeku to pogosto nezamisljivo, ker je tako zelo drugače od vrednot in načina življenja vseh ostalih.

Poleg tega so izjemno senzibilni in manipulativni ( ker so tako zelo zaposleni s svojimi lastnimi dramami se niso sposobni vživeti v drugega, nekateri pa imajo še sociopatske poteze in niso sposobni empatije) in kadar kaj hočejo lahko povsem obrnejo ploščo in so takšni, kot bi si jih mi želeli ( vse do trenutka, ko dobijo, kar so si zamislili)

Mi pa si globoko v sebi upamo, da bi se zgodil nek čudež in da bi končno postali pravi starši, da bi končno lahko vzpostavili z njimi en normalen človeški odnos, da bodo končno spregledali, da s svojim vedenjem spravljajo v nesrečo tako sebe, kot vse ostale okoli njih. Žal pa se to ne zgodi. Sama nisem srečala še nobenega, sem pa brala, da nekaj takšnih tudi obstaja.

Ne obsojaj se, kar je bilo je bilo. To, da si upala, poskusila, kaže na to, da si dobra oseba, da si storila vse, kar si pač lahko, da bi uspelo. Vendar na kamnu pač ne more rožca zrast..

GittaAna

G

Evo se ena moja 🙂
Vsaka kritika oz pritozba, da kaj ne maram oz me moti in uzali je takoj uzaljen ces ne cenim kar naredi zame.
Ko je dobre volje kupi vse, potem ko se uzali pa rece da nic ne cenim in mi te stvari odvzane, razreze, raztrga. Ko se ohladi stvari zeli vrniti in ces, da je to naredil iz jeze, da ni mislil resno
Skratka bezite stran od takega cloveka. Js sm rabila e leta, da sem zbezala. Zdaj vsem govori da sem psihopat heh za eno bivso je to vsem razlagal 8 let. Govori, da sem ga tepla, zlorabljala se grdo obnasala iskoriscala in da sem bila celo prostitutka. Ker je pravi sarmer mu vsi nasedajo. Js se ne trudim niti razlagati kako je bilo. Tip ima se vedno na fb moje slike zato da bo celi fb vedel katera sem. Vedno mi je pisal cela slovenija bo vedla kaka si ces spravil te bom na slab glas 🙂
Je ze 7 mesecev odkar sem zbezala in se vedno imam travme. Imam postravmatski stres. Nevem kdaj bom ponovno zazivela normalno.
Res svetujem osebam, ki imate takega partnerja odidite cimprej. Ker tudi ko odidete stran stvar ne bo koncana takoj. Js sm morala uredit prepoved priblizevanja ker mi je hodil vsak dan na vrata, da sem se morala odselit in domov hodit v paranoji, ce mi sledi. Heh ze 6 mesec. Potem je hodil v sluzbo in lagal sefu nevem kaj vendar vem, da je govoril naj me odpusti. In potem ko je me je maltretiral da hoce za nazaj za vse kar nisem placala. On mi ni dovolil. No zdaj mi je izdal nekaksen racun za nazaj.
Bolano. Vso sreco vendar odidite. S takim clovekom tudi, ce si predstavljate najhujsi scenarij kako vam je lahko slabo s tako osebo, bo ta oseba presegla pricakovanja. Js sem jokala 3 leta.

Heh mene je silil dajat slike na fb. Celo profilno sem morala dat katero je on zelel. Da sva oba na sliki. Ce sem dala samo sebe me je zbrisal iz fb in vse najine slike skril.
Oblacila sem samo tisto kar je bilo njemu vsec.
Jedla sva kar je bilo njemu vsec.
Sporocila ki sem si pisala s kolegi je moral brat in nadzirat

Veliko bi se lahko nastevalo. Za nobeno mojo prejsno vezo nisem imela toliko slabih izkusenj. Ta tega mojega bivsega bi lahko se mi zdi 3 dni neprestano govorila o tem kako grda oseba je in kako slabe lastnosti ima.
Moje sozalje vsem, ki imate oz.ste imeli opravka s tako osebo. Zapomnite si le nekaj:)
Nikoli ne bo boljse, le slabse in slabse bo. Ko pa bo ta oseba dobra do vas, pa veste kaj to pomeni. Zatisje pred neurje. Js sm dozivljala to neurje 1x tedensko. Tip je dejansko zdrzal max 7 dni da je biu normalen. Potem pa kot da bi budic stopil v njega. Me je znal maltretirat 15 ur dnevno po 7 dni
So sreco vsem

Ja, dokler si na začetku takšne veze ( pa tudi kasneje) je težko verjeti , da bi se lahko kaj takega zgodilo. Dokler so prepričani, da ste vi tisti, ki bodo zapolnilni njihovo večno in neizmerno praznino v njih samih so laho kot princi in princese, duše dvojčice, ni da ni…romantika na kubik.

Težave se začnejo potem, ko tudi to, da se mu popolnoma posvetite, podredite, se ukvarjate zgolj z njim ni več dovolj. Takrat se začnejo prve težave ,ki pa se zgolj stopnjujejo in to ne glede na to, koliko časa, energije, ljubezni boste vložili v odnos. Preprosto ne bo nikoli dovolj in za to boste vedno vi krivi, pa četudi se jiim predate še zadnje koščke energije in sebe. Na koncu lahko celo sami verjamete njihovim manipulacijam, da bi bilo vse super, samo če bi vi…….kakroli pač. In da ste vi tisti, ki nima dovolj, četudi vam v resnci on ne da ne daje drugega kot drobtnice, ki jih skrbno nastavlja na potko, po kateri hodite v upanju, da boste končno prišli do tistega zaklada na koncu mavrice.

Večinoma se konča tako, da kolapsirate in pri tem vam še izdatno pomaga. Ali pa, da se potem, ko vidi, da od vas res ne more več dobiti tistega, kar hoče ( četudi zato, ker ste kolapsirali zaradi njega) v delčku sekunde obrne stran, odide in najde novo žrtev. Pri tem bo sevda poskrbel ( poskrbela) da boste zgledali vi tisti, ki ste grdi , ne on ali ona.

Pogosto šele takrat dojamemo s kom smo v resnici bili in okrevanje je večinoma zelo dolgotrajno. Je pa res, da se lahko iz tega veliko naučimo in da so naše življenje in naši odnosi potem, ko popucamo pri sebi lahko dosti bolj polni in zdravi kot kdarkoli prej.

GittaAna

-ko ne doseže, kar hoče, zboli. Včasih se kot triletnik vrže po tleh in hlini napade. Ko rečeš, da boš poklical rešilca, si čudežno opomore.

Ja na to sem cisto pozabila. tudi moj bivsi se je delal da ga je kar na 1x zagrabil krc v oba stopala,
1x sem po celotedenskem stresu na pocitnicah kjer mi je odvzel denar, metal vsa oblacila na cesto in puscal brez prevoza nekje na poti od Dubrovnika do Splita dozivela sem tak stres, da sem zacela jokat, da me je dusilo. Pol ure nisem mogla dihati, samo vdihala sem panicno zrak in jokala. Cez pol ure nisem zacutila nog. Nisem mogla niti na wc. Ker sva bila sredi bencinske sem ga prosila naj mi pomaga ter da me objam, da me umiri. Ker rabim objam osebe, ki me lnubi oz v tem trenutku kogar koli, ker sem Bila panicna. Tip ni imel empatije za mene niti malo. Ker se je sam velikokrat pretvarjal, da je mislil, da se se sama. In kot, da bi bil ljubusumen, da sem to dozivela je cez teden dni tudi sam odigral napad. Heh kaj takega se nikoli nisem dozivela
Najbolj se je vedno smejal svojim foram, svojim posnetkom kjer sva se delala norca
Na fb poskusa vse zenske zavesti, samo da so nore na njega
V vsem je on najboljsi. In se nenehno hvali
Vsem razlaga ko zboli kako je bogi
Ce kam gre morajo vsi vedeti kje je bil, kaj je delal
Vsem svetuje kako je treba zivet, se lepo obnasat, da clovek res pomisli kako je on poduhovljen, a ce bi vedli ti ljudje, da trpinci punco doma, jo tepe, zmerja, izsiljuje jao
Ja kot vecina je sarmer, lepega videza, sportnik, vecina jih je rekla, da je lep, da izgleda kot iz kataloga
Ko je prejel jako kritiko je znorel. Me trpincil 10 ur iz sluzbe a ko je prisel domov me je ignoriral, se ni hotel pogovarjat. Do naslednjega dne kjer je zacel spet trpincit po sms-ih, ko nisem odgovorila je zacel na fb, mail skratka grozno.
Ko sem zelela s kolegico na kavo ne vedno zelel zraven. Ko sva se razsla se je druzil z druzbo. Vse clane sem spoznala, idela namensko samo 1x. A nikoli se ni videl z njimi ko je biu z mano. Kot da bi se bal. A ko sva se razsla se je druzil z Njimi vsak dan…mogoce se ne bal, da bojo kdaj zvedli kaksen je
Ko sem ga zapustila me je opravljal kot vse bivse da sem ga tepla, sem psihopat, da sem mu ukradla denar. Dejansko je tip hodil v mojo sluzbo, da me opravlja in pove sefu, da ga bom pokradla. Dve sluzbe sem deja sko izgubila. In ko sem mi je hodil na vrata grozit za denar. Naredil je nekaksen racun za nazaj kar je porabil name, da mu moram vrnit. Za kave, izlete in podobno. Na koncu sem ga prijavila tolikokrat, da so mi predlagali prepoved priblizevanja.
Itd itd mislim, lahko bi pisala takih primerov se en mesec.

Mom+alkohol je prava kombinacija. Moj mož uživa v tem in skoraj v vsem zgoraj napisanem. Mogoče bo kdo kaj več napisal o tej vsaj pri nas nepogrešljivi kombinaciji. Zanima me vaša izkušnja in mnenje. Kako se odzivate, branite, živite, ..? Pri nas ni vsak dan hudo, ko pozabim kdo sem in kaj želim, pričakujem, potrebujem, je vse ok, v nasprotnem primeru pa je ogenj v strehi. V mojem primeru je težko, nimam sorodnikov ,ki bi mi lahko stali ob strani.Prijateljice pa, ki sem jih imela pa je vse nagnal. Njegovi pa so vsi po vrsti podobni njemu, ženske in moški pijejo in maltretirajo na zgoraj že navedene načine svoje bližnje.Kot že rečeno na skoraj 80 % postov zgoraj se lahko podpišem. Hvala vsem in vsakomur, ki bo delil misli in bolečino z menoj.

Kadarkoli se nečesa veselim, ima moja mama vedno kakšno grdo pripombo, da se neham veseliti. Če rečem, da bom poklicala to in to prijateljico, me takoj opozori, da ona pa že nima časa zame. Ko sem ji povedala temo svoje diplomske naloge in da je mentor navdušen, je v hipu spremenila temo pogovora.
Nikakor mi ne privošči uspeha ali veselja do nečesa. In vsakič znova sem jezna nase, da ji sploh še kaj povem. 🙁

Pozdravljena Hčerka!
To o čemer govoriš je precej tipično vedenje mom mam. Tudi moja je bila taka. Kar moraš paziti je, da je ne jemlješ več resno, najbolje, da ustvariš precej veliko čustveno distanco med vama, česar sicer ne bo zlahka prenesla, ker so otroci mamsterjem najlažja tarča čustvenim manipulacij in po mojih izkušnjah to počnejo do konca, pa tudi tebi bo težko, ker je pač težko vzpostavit distanco do človeka, ki bi ti moral biti najbljižji-

Kot otrok ( pa tudi za okolico to velja) je zelo težko prepoznati vso sprevrženost tega, ker je enostavno tako zelo drugače od tistega, kar naj bi bilo, kar se pričakuje in od splošno veljavnega in napačnega prepričanja, da so mame vedno dobre in da svojemu otroku ne bi naredile nič hudega. To pri mamsterjih ne drži.

Vso pravico imaš, da se odmakneš, da je daš na hladno, ker niti eden človek nima pravice, da se izživlja nad teboj ( pa naj bo še tako subtilno) mama gor ali dol. Če ti nekdo škodi, ti pač škodi. Poskušaj gledati na njene besede in dejanja, kot če bi to storil nekdo drug, ki s teboj ni povezan. Kaj bi storila v tem primer?

Preberei si čim več knjig. Strupeni starši, Ne stopajte po prstih, How to survive borderline parents ( http://www.bookdepository.com) in teh stvari ne skrivaj, temveč jih deli s tistimi, ki jim lahko zaupaš. Ena od lastnosti momsterjev je tudi, da svoje bližnje izolirajo od drugih , tako da jih imajo lažje v paci.

Hvala, GittaAna, sploh nisem nič pričakovala, da mi bo kdo odpisal, pa sem slučajno videla. 🙂
Kaj menite, ali se splača postaviti zase? To mi je že marsikdo svetoval, pa se ne obnese. Nazadnje sem vedno jaz kriva, ona pa joka, kriči ali mi pa z neko strokovnostjo razloži, da je njeno obnašanje popolnoma normalno in da sem samo jaz preveč občutljiva. Na koncu je uboga žrtev, jaz pa sem po njenih besedah naporna, zoprna … Ampak vsega grdega pa spet ne morem pogoltniti.

Kot ti je GittaAna predlagala se poskusi čimbolj informirati o motnji, da boš dobila vpogled v mišljenje momovca. Trenutno imajo knjigo Ne stopajte po prstih v Hofru po 7.99 evra in se ti jo splača kupiti.

Nekje je nekdo napisal da moraš postati siv kamen, ki ni več zanimiv. Če ne dajes svojih čustev, odzivov, dajes neke generalne splošne odzive, potem najverjetneje res postaneš zanjo nezanimiva… Je pa bitka, in drzanje linije potem…

LP SVO

Glej hčerka, karkoli boš ti naredila bo rezultat vedno enak, toliko je že poznaš, da bo vse obrnila na svoj mlin in da boš ti tista grda. Zato je v bistvu čisto vseeno kaj narediš in če je že tako, je bolje, da narediš kaj, kar je dobro zate. Začni živeti, misliti, čustovati tako, kot ti paše in kot je zate dobro, ne glede na to , kaj se bo dogajalo z njo.

Ona bo ostala, takšna kot je, spremeniti je ne moreš, lahko pa spremeniš sebe, oz svoj odziv nanjo.
Seveda je težko, ker je težko sprejeti, da je tvoja mama v bistvu “pošast” ki ji je prav malo mar zate, ki je tako zelo okupirana sama s seboj, da ji je vseeno za karkoli drugega in ki te je pripravljana za lastno ugodje ali koristi tudi uničiti. Meni je bilo težko sprejeti, pa kakorkoli sem si to s pametjo dopovedovala.

Potem pa sem malo po malo, izstopala iz njenih dram in z veliko “pomočjo” njenih res grdih reakcij dojela, da mame nikoli nisem imela in je niti nikoli ne bom in da ni zdravo zame, da se zapletam s to žensko, ki v meni vidi zgolj objekt za zadovoljevanje svojih potreb , pa naj bo to skrb zanjo in njene drame ali pa da se je znašala name ali pa me tako sprovocirala, da sem res ven padla in je bila potem res ona uboga , uboga žrtev.

Bolj kot se odmakneš od nje bolj jasno ( tudi s čustvi) vidiš, kako zelo bolano je, kar počne in da moraš oditi stran in se ne zapletati več v ta njen svet.

Moja je potem, ko sem se nehala odzvati na njene manipulacije ( vseh vrst) in ni imela več svojega veselja in koristi povsem izgubila zanimanje zame. Dobesedno. Prej me je klicarila tudi po n-krat na dan, sedaj počaka, da jo pokličem enkrat na teden ( toliko me ne moti, to je bila moja meja) in še potem čez 30 sekund ona konča pogovor, ker se ji ne da več.

ONa je sama odgovorna za svoje izbire in življenje ( pa tudi posledice) ti pa si odgovorna zase. Nehaj prevzemati odgovornost zanjo in jo prevzami zase in poskrbi najprej za sebe – nekaj kar je otrokom s momsterjem za starša precej nezamisljivo, ker so od malega vzgojeni kot čustveni sužnji svojim staršem. Ni ti več treba biti, zato razbij te okove in odkorakaj stran.

Če znaš vsaj malo angleško ( ali pa si pomagaj z googl translate) se privaji v tole mednarodno skupino odraslih otrok mejnih ali narcističnih stašev, je v izjemno pomoč, ker kdor tega ni doživel ne more razumeti in tu boš našla kup dobrih nasvetov, namigov in predvsem ljudi, s skoraj identično zgodbo tvoji. Večina v skupni pravi, da jim je ta skupina ( v kateri si anonimen in se pogovarjaš preko mailov) pomagala bolj kot kup terapevtov in mnogi so stkali res globoka prijateljstva četudi daleč vsaksebi.

Najdeš jo na tej strani;
https://www.bpdcentral.com/support-groups/
Gre pa za tole skupino:
WTOAdultChildren1
This group is for people age 18 and over who have or who had a parent with borderline personality disorder. To join this group, send a blank email to [email protected]
or visit our homepage at: http://groups.yahoo.com/group/WTOAdultChildren1

GittaAna