Lepo pozdravljeni… že dolgo časa razmišljam o odnosih, družini in ugotavljam, da ni vse v najlepšem redu. Moj oče je vedno bil čustveno zadržan, hladen, samozadosten… dolgo časa sem iskala vzroke, sedaj po mnogo ur razmišljanja in povezovanja informacij sem ugotovila, da je bil kot otrok psihicno in fizično maltretiran. V zgodnjih letih je dobil na osebnost mnogo škodljivih dejavnikov, katera so vplivala na čustveni razvoj. Kot majhna sem mislila, ah takšen pač je, ampak za tako osebnostjo stoji mnogo brazgotin in travm iz otroštva… Ker sem pomoje edina v družini, ki nenehno razmišlja o tem in neskončno nemočno se počutim, ker vem da pri 54 letih bom težko kaj razložila človeku,ki misli da z njim nič ni narobe in da je svet krut in depresiven…Nočem živeti z mislijo, da sem vedela kaj je narobe, pa imam močno zavezane roke. Prosim neke namige, kaj bi lahko storila, če on z mano nima nekih stikov in pogovorov in živi načeloma izolirano življenje… Zelo zelo mi je hudo. Lp Barbara