shizofrenija

Pozdravljeni!
Moja sestra je pred tednom dni bila hospitalizirana (prisilno), ker je nehala jesti. Dobila je diagnozo shizofrenija. Oče, mama in jaz smo zelo obupani, saj si nismo mislili, da je tako hudo bolna. Mene je sestrina bolezen zelo prizadela (stara je 35, verjetno nikoli ne bo imela otrok). Zanima me kaj je po vašem mnenju najbolj pomembno, da mi kot svojci storimo za sestro? Razen tega, da ji stojimo ob strani, jo spodbujamo, sledimo navodilom zdravnika, kaj je še pomembno, da bo sestra približno normalno lahko živela in da se ne ponovi odklanjanje hrane??
Druga stvar, ki me še skrbi, pa je moje duševno zdravje. Odkar sem izvedela za sestrino diagnozo (14 dni nazaj), me je to tako potrlo, da komaj shajam. Ponoči se zbujam, mislim na sestro, kako je trpela vsa ta leta, ko ji nismo mogli pomagati (je odklanjala pomoč!), kaj še vse bo… Sicer hodim v službo in doma imam dva majhna otroka, pa vendar se mi zdi, da mi vso energijo pobere obiskovanje sestre in že sama misel na njeno bolezen. Prosim lepo za nasvet, kaj naj naredim, da še sama ne zbolim, saj me otroka zelo potrebujeta in seveda tudi mož, ki se sicer zaveda težkega položaja moje sestre. Bojim se, da bom zanemarila lastno družino, hkrati pa želim sestro vsak dan videti in ji čim bolj pomagati. Vse skupaj me izčrpava. Kaj naj naredim? Res hvala za vsak nasvet.

Strahu pred nečim se lahko osvobodimo tako, da tisto, česar se bojimo, razumemo.
Razumevanje bolezni in vzrokov zanjo, nam lahko pomaga, da sami ne zbolimo.
Pogovor s sestro in razumevanje njenih težav ti lahko pove, kaj pripelje do težav in kako živeti, da se meni to ne zgodi.

Ni treba sedaj imeti občutkov krivde, storili ste, kar je bilo v vaših močeh.