Imam velik problem katerega ne moram rešit sam zato vas prosim za odgovore.
Imam več letno zvezo z mojim dekletom in med sexsom imam drugačne fantazije.
Med sexsom rad mislim na še kakšno drugo osebo zraven naju včasih ji govorim na glas kaj če bi bil zraven še kdo drug itd…. To me zelo vzburja a to so le fantazije katere bi bil zelo vesel da jih ne bi bilo kajti po končanem sexsu me je zelo sram in si tudi ne želim da bi se zgodile. Le kaj mi je takrat ko sem vzburjen mi ni niti malo jasno. Želim si da bi te fantazije zginile iz mojih misli kajti že moja partnerka je začela uporabljati iste fantazije pri katerih sem po sexsu jezen na sebe. Hvala na odgovore!

Spoštovani Bogdan,
spolne fantazije so običajno začimba , ki vam spolno življenje lahko popestrijo in jih je le v tej funkciji smiselno uporabljati. Radi bi imeli skladno spolno življenje, dovolite si ,da vas vaše lastne fantazije vzburijo, enakega zadovoljstva pa svoji partnerki ne privoščite. Zakaj se o svojih fantazijah s partnerko pred odnosom ne pogovorite, če vaju bo že sam pogovor vzburil, bosta doživela kvalitetnejše zadovoljstvo v odnosu. Največja škoda, ki jo lahko fantazije povzročijo je ta, da prenehajo biti fantazije in da imate zaradi njih občutke krivde. Obojega se morate izogibati, s partnerko pa se raje pogovorite o vseh dejanikih, ki so ji pri spolnosti všeč, pa tudi o tistih, ki jih pogreša in se zanje potrudite.

Sama imam veliko težavo, v zadnjem letu me vzburja, če pomislim na spolne odnose z kako deklico kakih 12 let. Moram povedati, da se zaradi tega obremenjujem, saj zelo zelo sovražim pedofile. Bojim se, da ne bi kdaj hotela zlorabljti. V knjigi pogumn za okrevanje sem prebrala, da so tak seksualne fantazije posledica zlorabe, da nam jih je nekdo vsilil. Jaz se tega ne spomnim. Bojim se, da nisem čisto nora ali pokvarjena, bojim se imeti otroka, čeprav bi ga zelo rada, ker se bojim, da mi ne bo slučajno kdaj karkoli padlo na misel, kaj naj storim.

Spoštovana Maja!

To kar doživljate imenujemo prisilne misli in se v taki ali drugačni obliki pojavljajo pri 3% populacije, vsakič pa imajo neprijetno ali sramotno konotacijo. V bistvu gre za obrambo pred bojaznijo, v vašem primeru najverjetneje pred bojaznijo do odgovornosti, ki bi jo imeli kot mati, pa tudi podzavesten strah pred omejitvami, ki bi jih za vas materinstvo pomenilo. Prisilne misli se po pravilu ne uresničijo, mogoče pa jih je uspešno zdraviti. V ta namen obstajajo številna zdravila, pravega med njimi pa bo izbral le psihiater, zato se tam le oglasite. Ne bodite v skrbeh, da bi vas zaradi vsebine vaših misli obsojal ali zasmehoval, skupaj bosta poiskala ozadje, pa tudi izdelala načrt za psihološko preventivo.