Pozdravljene vse forumovke in reci piši redki forumovci!

Rad bi kakšen konkreten odgovor iz pravih ust, zakaj je po porodu lahko seksualno življenje rahlo postavljeno na glavo. Mislim, da ni navajati razlogov, kako, zakaj, kdaj, saj se verjetno vsi več ali manj srečujemo z istimi doživetji. Vem, da bo kakšna rekla lejga ta je pa čist obseden, če ne kaj hujšega. A pazite, poglejmo resnici v oči. Če očetje pred, med in po nosečnosti, ravno tako med porodom itd., več ali manj sočustvujejo z ženskami in jih vsaj jaz mojo več ali manj razumem, ne razumem pa to, da se lahko zadeva kljub pozornosti tako zasuče. Še enkrat povdarjam, sem čuten mož in oče, in mislim, da nebi smel biti razlog seksualna obsedenost in egoizem z moje strani.

Lepo vas pozdravljam, in vam želim vse dobro v življenju.

Srečko

Pozdravljen, očka!
Hja, delikatna zadeva. Mislim, da je poleg bolečine zaradi prerezanega presredka glavni razlog utrujenost. Pred nosečnostjo oziroma pred porodom sta bila sama in ni bilo težav s spontanostjo. Zdaj se je pa treba vsaj malo prilagajati otroku, zato je včasih potrebna velika mera iznajdljivosti in potrpljenja, ampak po najinih izkušnjah se splača. Če mamica doji, jo lahko zmedejo tudi hormoni. Pri enih se želja po spolnosti poveča, pri drugih pa ravno obratno. Midva sva s “pravimi” spolnimi odnosi začela šele pet mesecev po porodu, ker prej enostavno ni in ni šlo (preveč me je bolelo). K sreči ima mož angelsko potrpljenje. Je pa res, da se da včasih nežnost pokazati tudi kako drugače, ne samo s seksom. (Ne me pribit na križ zaradi tega. Pač razmišljam kot ženska.) Pa še nekaj je: mamico ravno tako kot očka nova situacija lahko tako zmede, da ne ve več, kako naj si razlaga svoja občutja. Preplavijo jo močna čustva do otroka in včasih ne ve, kako naj se vede do moža. Ob preobilici telesnega stika z dojenčkom je lahko preprosto zasičena s telesno bližino, tako da se lahko zgodi, da ne prenese moževega dotika. Mislim, da je pogovor v tem primeru zlata vreden. Midva sva izkoristila tisti čas, ko je malček spal, za pogovor, za nežnosti, za seks, skratka bila sva skupaj. Če imata možnost (ne vem, koliko je vajin dojenček star), si priskrbita kako urico varstva in pojdita nekam sama – kamorkoli ali pa ga peljita k babici in bodita sama doma in posvetita drug drugemu.

Oprosti, ker sem bila tako dolga. Najbrž niti nisem povedala tega, kar si hotel zvedeti. Lep dan želim vsej vaši družinici in veliko sreče!

Pozdrav,

Tinka

hej,

ce bi zelel konkreten odgovor bi moral podati tudi konkretno vprasanje oziroma opisati konkretno situacijo. razlogov je lahko tisoc in se eden za povrhu, pa se ti ne bos nasel med njimi. verjamem, da nisi obsedenec – vendar pa lahko tvoja zena to trenutno tako obcuti.
najboljsi nasvet je pogovor, pogovor in se enkrat pogovor. in seveda mnogo malih neznosti, ki naj se nikoli ne koncajo.
k.

Lep pozdrav. Kar se mene tiče, te razumem. Tudi pri meni (pri prvem otroku) je bilo tako, da me je hčerkica popolnoma prevzela. Ne samo, da me je fizično priklenila nase, tudi čustveno me je popolnoma spremenila. Ta čas, prvi meseci, so bili tako edinstveni, tako “nabiti” z ljubeznijo do nje, da me enostavno ni nič drugega moglo tako prevzeti. Vsa sem se ji predala. Potem pa se to umiri. In zdaj, v drugo, je vse drugače.

Pozdravljen!
Nisi opisal konkretne situacije, tako kot ti je napisala že Ksenja, zato ti konkretnega odgovora ne morem dati.
Tvoja žena je lahko preutrujena – četudi ji tako zelo pomagaš, kot trdiš (in verjamem, da ji res), morda je pričakovala, da bo materinstvo drugačno, pa se mora zdaj znajti v celotni situaciji – roko na srce, knjige in tudi filmi včasih dajejo zelo popačeno podobo… Napiši, kolik je star tvoj dojenček? Če je le nekaj tednov, pa je itak jasno, da se otroka, ko ga končno imaš v rokah, nekaj časa kar ne moreš naužiti. Nenehno prisluškuješ, ča še diha, če morda joka, če je okej, neprestano bi ga vlačil po rokah, ker kar ne moreš verjeti, da je tu. Da je tvoj. Potem pomaga pogovor.
Povej ji, da se počutiš zapostavljenega, vendar brez očitanja, ker je verjetno razdvojena med vlogo mame in vlogo žene. Dejstvo je, da je v vajinem dnevu zagotovo kak čas, ko dete spi, ko bi se lahko posvetila drug drugemu. Morda potrebujeta malce načrtovanje – kolikor se to morda sliši neromantično, pa je praktično – seveda pa so presenečenja lahko prav tako sladka zadeva. Poskrbi, da bo za varstvo za vajinega dojenček in pelji ženko kam ven. Saj ni treba za dolgo časa, za uro, dve, da malo pozabi na plenice in dude. Z možem sva imela dogovor, da se na začetku (pa še zdaj) na randijih nisva pogovarjala o otroku. Kako si ti? – to je bilo najkrasnejše, kar sem lahko slišala iz njegovih ust. Verjemi, velikokrat pomaga.
Lp
T.

Pri nas pa je bilo po porodu obratno.
Moz ni hotel, oziroma mogel, jaz pa bi,
no ljudje smo si različni.
Moza je prisotnost otroka malce motila in ni mogel,
jaz pa sem si zelo zelela.
No in kasneje sva to uskladila in zdaj seksava v dnevni sobi
ko malcica spi v spalnici.

Okej, torej mi doma nismo edini v dnevni sobi!!!
Je že kar mali čudež, če to počnemo v spalnici!
T.

Zakaj ženskam po porodu ni do sexa so ti že verjetno ženske odgovorile v prejšnjih postih. Ni pa rečeno da je pri vseh enako. Npr. moja žena ni izgubila želje po sexu ampak ji je to onemogočala bolečina (prerezan presredek). Toda vse se da rešiti če človek malo uporablja roke ali še bolje jezik – in to v obejestransko zadovoljstvo. Če je pa tudi to preveč potem ti pa še ostane samo še potrpljenje in ročno delo.
Pa še to – preveč pozornosti in čustvenosti včasih tudi bolj škodi kot koristi.

Dragi ati!
Saj sam veš, da si najboljši očka na svetu!
Včasih pač zmanjka časa (resda večinoma zato, ker si ga ne znamo dobro organizirat) za intimnost.
Odgovori, ki so ti jih forumovci namenili samo potrjujejo, da je vse tisto kar že počneš v redu in da sploh nisi na nič pozabil.
Mamica je pač taka, da se ji včasih malo manj ljubi, kaj more/š. Deklič spi v družinski postelji, zato se ji zdi malce čudno da bi tam izvajali določene aktivnosti. Kavč v dnevni sobi pa je tudi neprimeren, ampak ko bo dojenčica dobila svojo sobo! Madona, potem se pa bodo iskre kresale!

Tinka, lepo pozdravljena !

No veliko stvari, ki mi jih navajaš so mi znane, jih upoštevam, vendar pri nas ni bilo prerezanega problema, otrok spi celo noč, 4-6 ur, stara je 3.5 meseca, za varstvo ni blema imamo namreč dve aktivni babici, čez vikende sem kuharica jaz, edino kar preostane ženi je nekaj krat dnevno dojenje, previjanje in pa igra z našo tamalo deklico ter kosilo na vsake kvatre. Skratka ni ovir za sex, sexa pa ni, tudi na čustvenem področju se skrajno dobro ujameva, tko da bog vedi kje je problem.
opis enega od preživetih dni: zjutraj grem v službo, oni dve taborita v postelji do 9.30 in se prehranjujeta kar v l e ž e ????!? do 11.00 je na vrsti masiranje, previjanje, itd. Nato po dolgem času budnosti spet odideta spat, ko se vrnem iz službe, tast že vrši aktivnosti okoli našega kosila. Moji dečvi sta še vedno v postelji. S težavo jih prebudim, da vsaj kosilo pojemo v miru, nato pa ideja moje ženkice: a neb šli mau spat. No in potem se jaz z polno mero čustev uležem zraven v dobri veri, da to koristi čemu, jaz imam od tega samo zastreljen feeling po 2 urah spanja ( nisem za nobeno rabo). itd, dan se prevesi v večer in glej ga zlomka po kopanju dečvica zaspi svoj zaslužen spanec tja do jutra, jaz pa že načrtujem, kako ženko prepričati, da bi se malo pomojčkala, s tem ne mislim kakšen hard core sex ampak le tako malo ljubimkanja. Potem pa izjava, ki zada bolečino v temenu, zdej je še raztresena Ally pa sex v mestu, pa tretji kamen od sonca, pa newyorška policija, pa nevem kvaše zaena pi….ja. No in potem odide oče spat sam. Naslednji pa zopet v službo. Pri kosilu pa zvem, da je prišla spat ob 4:30, da je na internetu en full dober forum starši staršem, itd. No zato vam tudi jaz sedaj tukaj malo pišem. No ja pa kaj … bi reku Smolar. Jaz in pa moj sex nažalost nimava sreče!…..

Pozdrav vaš Srečko

Srečko, lahko si predstavljam kako se počutiš. Mi še čakamo na mulčka in ko pride, me je že strah, kaj bo z našim sexom, ki je že zdaj, med nosečnostjo v krizi. Meni je libido padel na nulo ali še kakšno številko pod njo (srečnice tiste, ki jim želja po sexu med nosečnostjo naraste). Vem pa, da se mojemu zlatiju to sploh ne zdi več normalno. In takrat ko me ima ga ni ali pa je kaj za počet in obratno.
Toliko že razmišljam o tem, da je šla spontanost adijo in se še sama počutim grozno zaradi tega in se bojim posledic. Meni to ni fajn in mi gre že rahlo na živce. Kaj bom naredila ne vem, ker ko se želim nekako pripraviti, da danes pa ziher… pa spet nič z mano. Iščem razloge in eden poglavitnih je sprememba fizisa. Ne sprejemam se z novimi, za moj okus prevelikimi dimanzijami, aknasto kožo, svoje naredijo še hormoni…
No, vsekakor ostajam optimist, da bomo tudi to uredili (vsem hvala za vzpodbudo o pogovoru) tebi pa tudi želim, da se zadeve normalizirajo. Torej, čimveč… se..

Pozdravljen , malo sem pozna z odgovorom .
Pri nas sicer ni bilo tako , lahko pa bi bilo , ampak zaradi odprtega pogovora z mozem sva to uredila tako da je bilo obema prav .
Prebrala sem vse odgovore , ampak nikjer pa nisem zasledila da bi ti katera namignila , da je mogoce ovira “dojenje” zaradi katerega je noznica in splovilo suho , zraven se hormoni in utrujenost ( ki bo kmalu minila verjemi mi ) .
Poskusi z pogovorom predvsem pa bodi potrpežljiv in pricni z ljubimkanjem v drugi sobi kot je otrok a tako da ga se slisi .
Veliko uspeha in uzivaj druzinsko zivljenje .

Hm, težava je malo bolj resna, bolj kot bi jo mi na tej strani računalnika lahko rešili z enim zamahom roke in nasvetom. Morda bo zdaj to zvenelo malce grozljivo – pa si morda pomislil, da je žankica v rahli poporodni depresiji. Saj ne, da bi hotela postavljati diagnoze preko računalnika, sploh ne, zato je potrebno kaj več kot le prijazen namen – toda nenehno ležanje v postelji, buljenje v teve in nočno sedenje pred računalnikom – torej tudi namensko izogibanje tebi in tvojim nežnostim kaže, da je nekaj hudo narobe z njo.
Vse mame smo bile takoj po porodu tako ali drugače okupirane s svojim otrokm in smo se morda na začetku stežka – čeprav smo vedela, da tudi to moramo – posvetile možem in njihovim željam. Toda pri 3 mes. bi se moralo stanje nekako normalizirati – ne rečem, nikoli ne bo več tako kot je bilo pred rojstvom otroka – toda ljubezensko življenje bi moralo vsaj v okrnjeni obliki zaživeti nazaj. Toda njneo izogibanje tebi kaže, da nista čisto okej, da tudi tvoje zatrjevanje, da sta čustveno zelo povezana, morda le ni tako resnično. Pogovori s z njo. In predvsem zvleči jo ven!
Ven iz spalnice, stran od otroka – pri tej starosti gresta lahko za nekaj ur kam, sploh če imata tako krasne babice. Potem pa se na samem – torej tam kjer se ne more umakniti v ukvarjanje z otrokom ali pa k televiziji – pogovori z njo! Sicer bodo dnevi postali tedni in meseci, potem pa se bosta spraševala, kam je pobegnila vsa družinska sreča in ljubezen.
B.

Mislim, da v vajinem odnosu ni problem samo sex, tvoja partnerka ima mnogo večji problem, ki pa se ga očitno, če je zgoraj pod “mami” njen odgovor, ne zaveda.

Midva z možem sva imela tudi problem, oz. imela sem ga jaz, torej ni in ni šlo, saj sem se prisilila, sem se pretvarjala, ampak priznam da se mi je zdelo vse odveč, nisem se hotela niti poljubljati, nisem mogla…še danes ne vem zakaj.
Včasih se je vzdržal on, včasih sem sama predlagala, ker me je pustil pri miru, kot sem najprej želela, potem pa je bilo že meni hudo…pa nisva prišla na isto valovno.
Večkrat sva se zvečer pogovarjala; ZAKAJ, v čem je problem, čeprav sem sama dala pobudo za tak pogovor, nisem imela na koncu nobenega konkretnega odgovora in ne rešitve. Ugotovila sem, da mi ne pomaga če on reče da me ima rad, ko pa sama mislim, da se mu “gnusim”, da sem predebela, pa še mleko in povrhu vsega se je najina deklica zbujala vsaki dve uri. Včasih, ko sva ravno začela, je jokala in spet nič….Pa tudi podnevi ni nikoli spala več kot 30 min skupaj, da včasih niti krompirja nisem imela časa nalupiti, veliko sem jo nosila,pa tudi v vozičku se ni rada vozila…ampak s pomočjo moža in družine, je počasi steklo.
Potem sem začela, vendar šele po 5-8 mesecih, počasi razmišljati o sebi, kaj jaz naredim zato, kako se počutim, zakaj tako čutim in mislim…torej sem razmišljala o sebi in ne o njem… ugotovila sem, da moram spet začeti mislito o sebi dobro, vrniti si samozavest, čeprav navzven nisem kazala znakov da ni je primanjkuje, boljše je bilo ko sem šla v službo, se bolj zrihtala, šla še kam v družbo…
Zdaj je spet vse O.K., zdaj sem drugič noseča, in me je zelo strah kako bo…., čeprav zdaj nimam problema. Nekje v forumu sem prebrala mnenje nekega gospoda, ki je rekel, da ženske začnejo seksati samo toliko da so spet noseče, potem pa isto naprej…. moram reči, da nosečnost ni bila moja tako velika želja, bolj si je želel mož, otročke bom pa absolutno še imela, vsaj še kakšnega, no…

Tako, dovolj o meni. Glede na odgovor tvoje gospe, si zelo zatiska oči. Ni problem v otroški sobi, sexata lahko kjerkoli…nikakor pa si naj ne dovoli, da hodiš ti spat sam, NIKOLI, pa tudi obratno ne. Za vajin odnos bo najbolj zdravo, da hodita spat skupaj, tako bosta še kaj rešila, pa če ji zvečer ni do spolnega odnosa, poskusita popoldne, naj gredo babice malo na sprehod z dojenčkom.

Televizijo le poglejta kdaj- SKUPAJ, ampak zagotovo se ne bo nič novega zgodilo pri Raztreseni Ally, takšnega da tvoja gospa nebi smela zamuditi…malo se bo morala tudi ona potruditi za vajin odnos.Očitno ima preveč zaščite tudi doma, ker kot razumem živita pri njenih starših. Naj poskusi iti prej spat, bo dopoldne šla kdaj tudi ven z otrokom, medtem ko bo pa deklica spala, lahko pa bere forum na internetu, pa še za kosilo bo imela čas, da kaj pripravi.
Materinstvo se mi ne zdi tako grozno naporno, da ženska nebi zmogla nič drugega kot dojiti in spati. Veliko jih živi v svojih stanovanjih, pa morajo vse same narediti, pa tudi moških nimajo vse tako dobrih, da bi jim pomagali…malo naj tvoja mamica razmisli, kam jo pelje vse to,… med vama se bo samo še ohlajalo.

Sem že krepko predolga in mogoče tudi pregroba, ampak to je samo moje mnenje.
Vidva se poštimajta čisto po svoje!!! Lep pozdrav.

Po vsem, kar si napisal, se tudi meni zdi, da se ti žena (ne)namerno izogiba. Gledanje televizije pozno v noč in internet lahko zelo odtujita zakonca. Midva greva vedno skupaj spat (razen mogoče kakih petkrat, odkar sva poročena) in NIKOLI sprta. Priznam, tudi mene kdaj zamika, da bi še kaj pogledala, malo podeskala, ampak potem pomislim na moža, ki je moj najljubši ČLOVEK, in mi ni prav nič težko ugasniti računalnika ali TV. Pridružujem se idejam predhodnikov: pojdita nekam ven, dajta otroka v varstvo za dve uri, in se skušajta pogovoriti. Včasih je treba biti tudi malce “grob”, da se razkrije resnica. Če jo res muči poporodna depresija, jo skušaj prepričati, naj gre k zdravniku, sicer se to lahko vleče v nedogled. Povej ji, kaj čutiš. Mogoče se sploh ne zaveda, da tebe kaj moti. Iskreno povedano, je tudi zanjo dobro, da gre dopoldne z otrokom ven in da ne preleži ves dan v postelji. Jaz sem sama kuhala (in verjetno še marsikatera mamica na tem forumu), pa sva s sinom ogromno časa preživela na sprehodih, cela Ljubljana je bila najina. Utrujenost sem krotila tako, da sva se dojila leže na kavču in ta čas sem izkoristila za spanje, TV ali branje. Z malo volje se da veliko narediti.

Veliko sreče in sporoči, kako vam gre.

Tinka