Sicer sem s problemom bulimije seznanjen, se mi je pa vedno zdelo, da se to ne more zgoditi pri nas.

Dejstvo je, da mi je moja sestra pred dnevi priznala, da že nekaj mesecev občasno bruha po zaužitem obroku.

Neprizadeto sem ji sicer navedel nekaj “primerov” in posledic bulimije , ki jih pač poznam in skušal ohraniti, da bi bila z mano vsaj odkrita.

Želela je seveda, da najina mama ne izve ničesar in to željo ji sicer izpolnjujem, da ohranim zaupanje.
Hkrati pa se zavedam, da lahko to bruhanje prerase v resen problem.

Rad bi jo peljal na kakšen skupni pogovor k zdravniku ali strokovnjaku, ki bi ji lahko resnično opisal posledice njenih dejanj,
morda odkril vzrok njenega početja in obema svetoval kako naprej.

Vesel bom mnenj vseh, ki imate s tem več izkušenj.

Brat

Pomembno je, da ohranite zaupanje in da venomer izražate skrb zaradi takega početja. Te stvari se lahko poslabšajo in uidejo izpod kontrole, zato je pogosto pomembno imeti dovolj informacij, preden se stvari poslabšajo.
Lahko ji priporočite obisk v kateri od samopomočnih skupin (Muza, Ženska svetovalnica), ali pri katerem od strokovnjakov, v lokalni psihiatrični službi.

Zaupanja nikakor ne zlorabi. Čimpreje jo pelji npr. v Žensko svetovalnico. Moja hči je imela srečo in je naletela na strokovnjakinjo, ki je imela osebno izkušnjo in jo povsem razume.