Odkar sam slišala za Eje in razne aditive, stabilizatorje in druge dodatke, sem začela brati sestavine živil. Ker se večinoma prehranjujemo z živili iz trgovine, me zanima naslednje:
Ali se aditivi, razni emulgatorji, stabilizatorji itd. seštevajo v dnevni porabi človeka in koliko so škodljivi za zdravje? Namreč zgodi se, da so vsi dnevni obroki sestavljeni iz kupljenih živil in se mi zdi, da svojim otrokom poleg hrane dnevno dovajam preveliko količino strupov.

Stamea pozdravljeni,
Zadnjih nekaj let kroži med ljudmi spisek E-jev, ki povzroča strah.
Kot ste že sami navedli gre za razne snovi, ki se dodajajo pri predelavi živil, da dosežemo željene lastnosti. Med te dodatke sodijo emulgatorji, konzervansi, barvila, ojačevalci okusa in podobno.
Ker gre za zelo različne kemijske snovi, jih ne smemo vse “vreči v isti koš”, saj imajo različne lastnosti in tako tudi različno vplivajo na organizem.
V splošnem pa gre za kemijske snovi, ki se jih je bolje izogibati. Na deklaraciji so označene kot E in določena številka ali pa so izpisane z besedo npr. piše E334 ali vinska kislina. Rečemo lahko, da jih ne uvrščamo ravno v zdravo prehrano, čeprav so v skupini snovi, ki jih je dovoljeno dodajati (vendar v zelo omejenih količinah), zato se jih je s tega vidika bolje izogibati. Naj vas ne zavedejo deklaracije, ki nimajo oznak E, preverite ali res poznate vse sestavine, ki so navedene.

Seveda se količine ki jih zaužijemo v različnih živilih seštevajo. Celo lahko užijemo zelo različne snovi iz različnih živil. In menim, da ni v celoti raziskano tudi morebitno medsebojno učinkovanje. Posebej občutljivi na te snovi so majhni otroci, zato zahteve za otroško prehrano opredeljujejo povsem drugi pravilniki.
Priporočam vam, da pregledate deklaracije in se odločite za nakup živila, ki nima posebnih dodatkov ampak so čim bolj naravna. Če je le možno se izognite zelo predelanim živilom (razni koncentrati npr. juhe) in uporabljajte sveža kakovostna živila. “Hitra prehrana” je lahko tudi zdrava, saj zelenjava ne zahteva dolge priprave in zdravo kosilo lahko hitro pripravite.
Za vmesne obroke se raje kot za razne prigrizke (flipsi) odločite za sadje, za potešitev želje po sladkem pa sezite po suhem sadju (bolje tistemu, ki ni žveplano – je bolj temne barve).
Če vas skrbi, da vaši otroci take hrane ne bi sprejeli, vam predlagam, da jih poskusite animirati, da skupaj pripravite obrok, morda ga bodo tako bolje sprejeli, saj ga bodo soustvarjali, Je pa to tudi zelo pomemeben vzgoni vidik, naučiti otroke, da se pravilno prehranjujejo je pomembna dota, ki jim jo date v življenju.