Spoštovani, lep pozdrav

Dovolite mi kratek uvod:
povsem brez posebne nujne potrebe sem se v zadnjem času malce pozanimal glede možnosti oziroma potrebe po cepljenju proti nekaterim bolj ali manj oziroma zelo nevarnim obolenjem. Prvi razlog je bližajoči se datum mojega ponovnega celjenja proti klopnemu meningitisu (prva tri cepljenja sem opravil pred ca 4 leti), drugi razlog je bila pred nedavnim predvajana oddaj na Valu 202 (pred ca 1 mesecem) glede nevarnega obolenja sepse, tretji razlog pa ogled cenika cepljenj na NIJZ (Zaloška cesta) in seznam programov cepljenj na njihovi internetni strani, nekoliko pa tudi vaši odgovori v rubriki pod temo “meningokoka sepsa”.
glede na vse dosedaj ugotovljeno, me moti predvsem vprašanje “sepse” in sicer:

1. na strani NIJZ je navedeno cepljenje proti meningokoknemu meningitisu/sepsi, kakšna je razlika med tema dvema obolenjema?
2. vi v enem od svojih odgovorov navajate več različnih tipov sepse, npr. A,B,C, ….X,W,Z,Y, in nato v povezavi s tem mnenje, da v Sloveniji ceplejene ni smiselno, saj cepiva proti tipu B, ki je pri nas običajem, ni
3. zdravnik, ki pa je bil gost oddaje na Valu 202 (njegovega imena žal ne vem), pa je v svojih odgovorih na vprašanja voditeljice oddaje sploh ni navajal nobenih razlik glede vrst oziroma tipov sepse, ampak je enostavno vseskozi omenjal le “sepso” kot zelo nevarno obolenje, ko pritzadene predvsem otroke in starejše do 60-65 let, ki ima lahko zelo hude posledice in zaplete ter da je edina učinkovita zaščita pred sepso le cepljenje, …

Moje vprašanje je glede na vse zgoraj zapisano torej naslednje:
kdaj oziroma v katerih primerih je cepljenje proti “sepsi” priporočljivo za prebivalca Slovenije, ki praviloma ne potuje v druge, predvsem rizične države sveta, ki pa sicer v Sloveniji NE živi povsem “izoliranega” načina življenja in je starejši od 60 let, oziroma kakšna so tveganja za nalezljivost te bolezni pod zgoraj navedenimi pogoji.

Za vaš odgovor se vam vnaprej najlepše zahvaljujem

lep pozdrav
Aleks

Sepsa je splošen izraz za “zastrupitev krvi”, oz. razsoj povzročitelja nalezljive bolezni v različne organske sisteme. Do sepse običajno pride, ko imunski sistem ne zmore omejiti žariščne okužbe. Sepse torej povzročajo različni povzročitelji.

Običajno lahko v krvi dokažemo prisotnost bakterije, ki je povzročila okužbo. Pogostejša je pri osebah z oslabljeno imunostjo.
Simptomi se običajno razvijejo nenadno: – povišana telesna temperatura, – mrzlica,
– slabost, bruhanje, driska, oslabelost,
– bolečine v mišicah, glavobol.

Bolezen se lahko naglo stopnjuje v tako imenovani septični šok, življenje ogrožajoče nujno stanje, ki se kaže z:
– nizkim krvnim tlakom,
– pospešenim utripom in dihanjem,
– motnjami zavesti,
– hladnimi, bledimi rokami in nogami,
– nemirom in razdražljivostjo,
– kožnimi spremembami, zlatenico.

V sklopu sepse lahko pride tudi do trombocitopenije, pomanjkanja celic, ki omogočajo strjevanje krvi. Posledica je nagnjenost h krvavitvam.

Bolj podrobno o sepsi:
http://www.medenosrce.net/predmeti/infekcijske-bolezni/82-literatura/246-sepsa-in-septicni-sok
Meningitis pomeni vnetje možganskih ovojnic. Nastopi v sklopu sepse, ko je “zastrupljena” okužena kri prinesla bakterije na možganske ovojnice, kjer so povzročile vnetje.
Meningitis pa lahko nastopi tudi zaradi širjenja povzročiteka “per continuitatem” – torej neposredno, iz mesta, kjer je povzročitelj prisoten na ovojnice, take prenos vidimo, ko obstaja komunikacija med meningami in zunanjostjo.

Meningokok je ena izmed bakterij, ki povzroča invazivno okužbo: sepso, meningitis. Meningokokov je več tipov, so različno razširjeni in različno “napadalni”.
O različnih tipih meningokoknega meningitisa lepo piše tule.
http://www.nijz.si/sl/meningokokni-meningitis

Meningokokni meningitis povzročajo torej različni tipi meningokoka, v Sloveniji pretežno meningokok skupine B, proti kateremu cepivo že obstaja, a pri nas trenutno še ni na voljo. Torej V Sloveniji se je proti meningokokni okužbi trenutno smiselno cepiti v primeru, da potujemo tja, kjer so epidemični sevi; ali pa v primeru epidemiološke indikacije – če se pojavijo bolniki z meningokokno okužbo, ki jo povzroča nek epidemičen sev (v Evropi pretežno tip C) in potem cepimo okolico.
Sepse, meningitise in druge težke invazivne okužbe (recimo pljučnice) pa poleg meningokokov povzročajo tudi drugi bakterijski povzročitelji, proti katerim se je smiselno cepiti. Starejše od 65 let je smiselno cepiti proti invazivnim pnevmokoknim okužbam, prav tako dojenčke in osebe z določenimi epidemiološkimi indikacijami (motnje imunosti, okvare komplementa, odstranitev vranice, kohlearni vsadek, komunikacije med mož. ovojnicami in kostjo, fistule, )
Vse dojenčke cepimo proti invazivnim okužbam (sepsi, meningitisu, pljučnici,….), ki jo povzroča Haemophillus influenzae B.