Hy,

Sem bila prepričana, da se bom znašla sama, pa mi ni izhoda…se mi zdi…

Moja zgodba pa je takale…čeprav zelo zakomplicirana vendar enostavna….

Sicer se nanaša na zgodbo prvi sex, ampak no takole…

Moj prvič je bil čudovit,vem da lahko redko katera punca tole reče, ampak jaz resnično lahko…sicer se je torej moja prva zveza, čez nekaj mesecev končala, saj je bil on nenormalno ljubosumen, in si me je že nekako lastil, pa jaz tega več nisem vzdržala…
Za nekaj časa sva čisto prekinila,nakar pa sva se naključno enkrat v Žalcu srečala, in od tiste kave naprej sva ostala zelo dobra prijatelja…in sva še…že kar nekaj let…ja nič zapletenega, bi človek reku, če nebi bilo tega naprej…namreč s svojim sedanjim možem sva se nekoliko po razdoru moje prve zveze spoznala, takoj zaljubila in poročila…in sva v zakonu že sedmo leto…pa je vse ok, zelo dobro se razumeva, tudi sex je dober…no zakaj to razlagam…namreč ne najdem vzroka, zakaj sva se pred par meseci s prvim zbližala…zelo intimno…in občasno, ko nama službe dopuščajo se še sedaj dobiva, in ne le na kavi, kot prej kot prijatelja, temveč greva zmeraj do konca…

Sicer je tudi on poročen…le da pri njegovi zvezi malo škripa…pač preveč vsakdanjih prepirov…

Sedaj pa sem totalno zmedena, saj imam moža rada…ampak nenormalno me vleče zmeraj k prvemu, sploh če se dalj časa ne vidiva…ko pomislim na njegove poglede, ki me totalno zmehčajo, pa na njegov nasmeh, pa samo njegovo bližino…že ob misli nanj me grabi v želodcu in imam občutek tisočih metuljev, ki je tako značilen za ljubezen, in zaljubljenost…Da ne omenim dejstva da se mi čisto zmeša ko sva skupi.

Ne vem zakaj se mi to dogaja…vem da bodo nekateri govorili kako lahk varam moža…ampak zakaj jaz ne čutim slabe vesti, zakaj nimam grenkega priokusa ko sva z njim skupaj???

Oba veva, da smo med seboj prijatelji in ne on ne jaz ne pokaževa najinih čustev, ko smo skupaj…ravno obratno na zunaj sva takrat totalno hladna, znotraj pa vre od poželenja…oba tudi veva, in nekako vztrajava v zakonih, četudi nama je lepo ko sva sama skupaj…res sem totalno zmedena, in ne vem kaj naj…ampak nimam moči ga pozabit…ne se odločit…prava zmešnjava…kateri mislim da ne bo konca….:-(((((((((((((((

LP Unicorn

Spomni se, zakaj sta s prvim fantom končala. Če bi spet pristala skupaj, bi se čez nekaj časa verjetno ponovila ista zgodba.

Paše vama tako kot je, ker v vsakdanjem življenju bi med vama prišla rutina. Moža si navajena, seks je dober, ampak verjetno se ti seks z ljubimcem zdi še boljši.

Srečevanja vsake toliko časa so prijetna, v tem času človek brez problemov pokaže svojo najboljšo plat. Poleg tega se ti zdi, da nisi do konca izživela vajino prvo romanco in te še mika.

Hodiš po tanki črti. Lahko še nadaljuješ srečanja, pri tem pa veš, kaj tvegaš. Če bi se odločila za moža, bi morala ljubimca čisto odrezati od sebe, se ne srečevati, klicati… To pa bo verjetno težko, ker ste prijatelji. Tako se bo vajina domišljija kar naprej napajala in se na koncu udejanila.

Ori…hvala za odgovor…in mislim, da si trofil – a v črno….

Problem je res ker smo prijatelji…le da oba veva, da ne bova nikoli pristala skupaj…zato pa je vse tako zakomplicirano…

Včasih sem prav jezna nase, ko se mi po glavi mote…in sploh pa, ko se venomer spomnim, da mi je rekel da prvega ženska nikoli ne pozabi…očitno je tole res…vsaj pr men…

Hkrati pa enostavno ne vem…če sem res zaljubljena – nekako , ali pa se mi tole le zdi, ker je tako mamljiva sprememba…

LP Unicorn