Imam 4 mesečnega dojenčka. Na začetku je bilo vse super in fajn, zadnja dva meseca pa sta obupna. Ves čas sem utrujena, najraje bi cel dan preležala v postelji, še jesti se mi ne da. Za otroka sicer poskrbim ampak vse delam avtomatsko, kot da nisem pri stvari. Če dolgo joka sem velikokrat nanj jezna, potem pa kar naenkrat še jaz začnem jokati dokler ne utihne (ima me da bi ga včasih kar pustila jokati). Najraje ga kar prepustim partnerju če je doma, jaz pa ostanem v postelji in se z njim ne ukvarjam. Kaj se dogaja z mano, zakaj ne morem biti enostavno zadovoljna, ker imam zdravega otroka?! sem slaba mama?

Mislim, da rabiš nekaj časa zase. Če imaš le možnost izkoristi, da otroka za 2 uri (ko on spi) daš v varstvo in si vzemi nekaj časa zase. Najbolje bo če greš na sprehod ali si privoščiš kakšen dolg spanec. Ta čas pa lahko na tvojega dojenčka pazijo babica, dedek, očka ali kakšna teta/stric. Poleg tega pa je v tem obdobju dobro, da se dojenček navadi še ostalih družinskih članov, da ni potem v času odraščanja še kar vezan na mamo. Vzemi si počitek, ni potrebno da je hiša pospravljena do potankosti, važno je da ste srečni.

Draga mamica, zelo te razumem in sočustvujem s tabo. In ne, nisi slaba mama. Tvoj otroček se lepo razvija, je negovan, nahranjen, ljubkovan… In da te potolažim, ti naj povem, da bo to obdobje hitro minilo, ko bo dojenček postajal vedno bolj zainteresiran za okolico in vedno manj “sitkast”. Jaz osebno se nikoli ne bi več vrnila nazaj v obdobje dojenčka… mi je bilo veliko lepše, ko je šlo tam od leta in pol proti dvem letom!

Mogoče se te loteva malo poporodna depresija. To moraš pri sebi prepoznati, da boš lahko ukrepala. Pri meni se je pojavila v kar težki obliki. Če imaš možnost, bodita z otrokom čim več zunaj, na dekici, naj opazuje krošnje dreves in migetanje listja. Ti pa počivaj. Ko otrok spi, zaspi tudi ti. Če ti finance dopuščajo, pokliči enkrat tedensko kakšno študentko ali gospo, naj ti pomaga pri čiščenju stanovanja. Ali imaš kakšno družbo?