Lep pozdravček!

Da bi le vedeli kako zelo samo se počutim. Od decembra lani sem sama kot pes. Imam par kolegic, pa tudi kolegov, ampak meni manjka tista pristna ljubezen, fant s katerim bi se crkljala. Vem, da bo prišel tisti pravi, ampak zdi se mi kot da ga iščem in vem da to ni prav. Pol malo pomislim in vem, da trenutno nimam časa za ljubezen, saj študiram, poleg tega še nekaj treniram in nimam časa. So dnevi ko se neprestano jočem. Tudi rojstni dan sem preživela v solzah. Če pomislim vse obžalujem. Pred leti sem imela super fanta, ampak sem ga prevarala in sva se po enem letu pustila. Sedaj vem kako močno sem ljubila tisto osebo in se tolčem po glavi. Vem, da sva se srečala v napačnem času, jaz sem namreč bila premlada in neumna. Samo če pomislim dobro si rečem, da tako je moglo bit, ker če ne se ne bi bila nič naučila. Kasneje sem skakala od fanta do fanta, saj sem oseba, ki potrebuje veeeeeliko ljubezni, naletela sem tudi na osebo, ki sem jo ljubila, ampak se je izkazalo da ni bil pravi zame. In po tistem sem tudi veliko trpela in se spremenila. Sedaj ko sem sama vse premišljujem in analiziram kaj sem naredila narobe. Mislim, da se mi vse vrača. Veliko oseb sem prizadela, sedaj pa se mi vrača. Nisem vam hotela težit, ampak res mi je težko pri srcu in potrebujem nekoga za pogovor. Iskreno se vam zahvaljujem!

Žalostna,

jasno, da vsi iščemo ljubezen, to nam je zapisano v človeški podzavesti, to je celo ena redkih stvari na katero ne moremo vplivati. Nonstop se bo dogajala in kot sem že danes pisal v enem sporočilu, čim se bomo začeli ubadati z energijo o ljubezni, bomo grešili.

Naj te potolažim, da se vse zgodi z točno določenim namenom, če nekdo ne bi ponavljal prvega letnika srednje šole, ne bi bil dones direktor podjetja. pa bo nekdo rekel, ja le kako? Preprosto, ne bi šel na drugo šolo in se ne bi izobrazil za to kar je, drugače bi bil zdravnik, sedaj pa je lahko direktor in povrhu še zelo dober bančnik.

Tako je tudi s teboj, vzemi vsako izkušnjo za dobro, preprosto je zato, da veš kaj je dobro in kaj je slabo, nihče te zaradi mladosti ne kaznuje. sprejmi kot del tvojega življenja in takoj bo prišla ljubezen pri kateri pa boš upoštevala že vse prejšnje izkušnje in zaradi tvojega življenja, se bo razvila čudobita ljubezen, pri kateri boš ravno ti osrečila drugo osebo.

Slabe izkušnje obstajajo samo zato, da se zavedamo, da moramo delati dobro. Predvsem se poslušaj, kaj ti govori srce in nikar se ne obsojaj, sprejmi življenje tako kot je.

Najlažje boš razumela, kaj se ti dogaja, če ti razložim takole.

Življenje je kot sestavljanka,. Saj poznaš “puzli”. vsak dan, vsak dogodek, vsak trenutek je en košček tvoje sestavljanke. Vse je del tvojega življenja in če si kdaj sestavljala puzle, veš kako si začela. Najprej okvir, pa najbolj razpoznavne slike in tako naprej in na koncu so ti ostali samo še deli slike, kjer je bila vse ena sama barva z minimalnimi odtenki, spremmbami. Tri četrt slike si sestavila zelo hitro, a tisti delčki so se ti vlekli v neskončnost. In tako si morala mnogokrat prijeti za en in isti košček, ter poiskusiti ali se prilega delu ali ne. dokler nisi sestavila vseh koščkov.

No i tvoje življenje je enako, sestavljala boš življenje non stop, vedi pa da so vsi koščki tvoji in da pašejo nekam v sliko. Pri življenju je enako kot pri sestavljanki, ne moreš reči, ta košček slike mi pa ni všeč, ni lepe barve, ni take barve kakršne je všeč meni, ga bom pa vrgla stran. In ko boš prišla do konca, boš ugotovila, da slika ne more biti čudovita celota, ker nimaš tistega zavrženega koščka. Samo takrat ko bo še zadnji košček, pa naj bo še tako grd, v sestavljanki, bo tvoje zadovoljstvo popolno. Imela boš pred sabo čudovito sliko. In zapomni si, da je ta slika sestavljena iz ogromno koščkov in prav vsak ima točno določeno svoje mesto. ne glede na svojo lepoto ima svoj namen in je tam zato ker mora biti.

In zopet pomisli na svoje življenje, vse je tam in tako kot mora biti. Zato sprejmi vse koščke tega svojega življenja, kajti ne moreš jih zavreči in dokler jih ne boš dala v sliko svojega življenja, bo slika nepopolna in nikomur všeč, ne drugim ne tebi. Takoj ko sprejmeš vse kar se ti je v življenju zgodilo in to vključiš v sliko, boš z lahkoto sliko dopolnjevala tudi naprej in tedaj bodo tudi drugi koščki z lahkoto našli svoj prostor, ker prav ničesar ne manjka.

Ti sama si ena čudovita unikatna slika, živi tako kot sestavljamo “puzle” , košček za koščkom, ne glede na obliko in lepoto koščkov, vsi so del tvoje celote.

primož

Hvala Primož!

Le kaj naj rečem…enkraten odgovor…kar sprintala si ga bom. Naaaajlepša hvala, pa veliko sreče v življenju ti želim! Pa pa

Draga Žalostna!
Čeprav se tvoje pisemce že začne z negativnim (Žalostna), je vendar prežeto s pozitivnim, saj se zavedaš, da je v vsem, kar se ti je zgodilo, nekaj, kar ti pomaga rasti, zoreti. Ni se ti potrebno tolči po glavi glede tistega super fanta. Spremenila ne boš nič, ampak le poglej, imaš eno pomembno izkušnjo. In veš, koliko super fantov je še ostalo? Skakala si od enega do drugega? Seveda, pač še nisi vedela, kaj želiš, raziskovala si, predvsem sama sebe, odlično. Sama tudi vidiš, da si se veliko naučila.
Ničesar nisi naredila narobe in nič se ti ne vrača! So le stopničke, ki jih je treba prehoditi, Primož temu pravi mozaik.
Zakaj misliš, da če si sama, nimaš nič oziroma si nič? Ni res, gotovo imaš veliko prijateljev, starše, mogoče brate in sestre. In imaš najboljšo osebo na tem svetu, sebe.
Tudi jaz sem bila po šestletni zvezi dobri dve leti sama, vendar nikoli osamljena. In rojstni dnevi in drugi prazniki nikoli niso minevali v solzah. Zakaj? Ker sem se sama tako odločila!
Veseli ljudje se kar lepijo na vesele ljudi, žalostni na žalostne. Si želiš človeka, ki bo tekmoval s tabo v tem, kdo je bolj žalosten, bolj osamljen, ah daj no, daj…
Drago dekle, želim ti veliko veselih trenutkov v življenju:)) Končno, ampak končno se prebuja pomlad, ne meči lepih dni kar tako čez ramo, uživaj, najprej predvsem v najboljši družbi, sama s sabo. Ko boš začela uživati sama s sabo, se tudi drugi ne bodo mogli upirati želji, da bi uživali skupaj s tabo:))
Lep pozdrav, V.

Pozdravljena

Se še kdaj spomniš na njega, Bi še kdaj bila z nim?ga pogosto vidiš in z čem se ukvarja,kako pa zgleda, zato te to sprašujem ker imam podoben problem.Ampak se mi zdi da je on čisto pozabo na mene.
Hvala in upam da boš najšla notranji mir.Žalostna je pisal/pisala:
>
> Lep pozdravček!
>
> Da bi le vedeli kako zelo samo se počutim. Od decembra lani
> sem sama kot pes. Imam par kolegic, pa tudi kolegov, ampak
> meni manjka tista pristna ljubezen, fant s katerim bi se
> crkljala. Vem, da bo prišel tisti pravi, ampak zdi se mi kot
> da ga iščem in vem da to ni prav. Pol malo pomislim in vem,
> da trenutno nimam časa za ljubezen, saj študiram, poleg tega
> še nekaj treniram in nimam časa. So dnevi ko se neprestano
> jočem. Tudi rojstni dan sem preživela v solzah. Če pomislim
> vse obžalujem. Pred leti sem imela super fanta, ampak sem ga
> prevarala in sva se po enem letu pustila. Sedaj vem kako
> močno sem ljubila tisto osebo in se tolčem po glavi. Vem, da
> sva se srečala v napačnem času, jaz sem namreč bila premlada
> in neumna. Samo če pomislim dobro si rečem, da tako je moglo
> bit, ker če ne se ne bi bila nič naučila. Kasneje sem skakala
> od fanta do fanta, saj sem oseba, ki potrebuje veeeeeliko
> ljubezni, naletela sem tudi na osebo, ki sem jo ljubila,
> ampak se je izkazalo da ni bil pravi zame. In po tistem sem
> tudi veliko trpela in se spremenila. Sedaj ko sem sama vse
> premišljujem in analiziram kaj sem naredila narobe. Mislim,
> da se mi vse vrača. Veliko oseb sem prizadela, sedaj pa se mi
> vrača. Nisem vam hotela težit, ampak res mi je težko pri srcu
> in potrebujem nekoga za pogovor. Iskreno se vam zahvaljujem!

Oj! Ne, jaz njega sploh ne videvam, le pred novim letom sem ga mimo grede opazila, ampak ga nisem niti pozdravila, ker sem bila res presenečena. Seveda, bi ga rada dobila nazaj, ampak na žalost ima punco. Veš, počutim se samo in je normalno, da se spominjam kako je bilo z njim, ampak če dobro razmislim, tudi on ni bil perfekten….je pa bil sladek kot med. In najbolj se bojim, da ne bom dobila več takega fanta. Res mi manjka. A vedi, da je minilo že 5 let od kdar sva se pustila in pustila sem ga jaz, celo sovražila sem ga par let, sedaj pa mi je žal. Sem nora, kaj?

Nisi nora, tako to je v ljubezni, ponavadi vedno vemo kaj smo imeli ko to enkrat izgubimo. Ampak svet se ne vrti nazaj, temveč naprej in tako tudi mi z njim, zgodovina naj nam bo v opomin, da ne bomo delali več napak.

Od sedaj naprej se ne smeš zapirati, ampak greš ven v naravo v družbo, si poiščeš kakšno aktivnost in se družiš, pa čeprav samo z prijateljicami na klepet ob kavi, samo nikar doma čepeti. bo že prišel pravi.

No in za tvoj problem je zelo dober tale vic:

Nekdo je prosil Boga, da bi zadel na lotu. Vsak dan je molil in molil in ker je bil že kar tečen, mu je Bog končno uslišal prošnjo, prikazal se mu je in rekel, no v nedeljo boš pa zadel. Možakar ves vesel hiti okoli govorit, kaj se mu je zgodilo. Nestrpno čaka nedeljo in nič. Pa gre spet v cerkev in spet moli in spet se mu Bog prikaže, ” no boš pa drugo nedeljo ” in tako se je zgodba ponavljala dva meseca, nakar, ga spet prosi. Bog Obljubil si mi, da bom zadel, a bom res naslednjo nedeljo. Bog zavzdihne in reče: ” Ja boš, samo najprej kupi srečko!”

primož

Jest sm avgusta nehal s punco…..

Tudi jaz sem se počutil tako kot ti…sam. Sej so ljudje okoli tebe, ampak si vseeno sam, to pa zato, ker je spolni odnos (tak ali drugačen) med dvema, ki se imata rada najglobji intimni moment. In to je to, kar pogrešaš.
A veš kaj je pa zate najbolje….to ti ne bo všeč, ampak je tako, vsaj 1 leto se ne zapletaj v resno razmerje….

Moraš prečistit, moraš spoznat, da si sama s sabo tudi lahko intimna, da stojiš na svojih nogah in to.

A si predstavljaš, ko boš čez 1 leto napolnjen človek, samostojen in bo prišel pravi….to bo krasno, če boš pa bežala pred tem in ne boš dala času čas…to potem ne bo vredu.

Jest se danes že veliko bolje počutim…vem, težko je, ampak bodi močna!

Kok si pa stara?

Good luck

hoyla:)
sem sama

hmm ko sem zacel brati tvoje stavke, ki so jih pisali prsti pod vplivom temnih misli socustvujem s teboj, kot clovek ki je zaigral enak scenarij kot ti.AMAPAK ko pa berem tvojo izpoved do konca tezko najdem moci ki zadrzujejo krute besede ki so ti namenjene…………..
No ja kar je blo je blo zatorej se ni vredno ozirat nazaj in s solzami utapljat samoto, ki bo tako aili tako z novim fantom izginila (verjemi mi BO)
Res je skoda ker nisi napisala kolk si stara(predvidevam da nisi najstnica heheheheheheheehheehheheeheh)
Je pa res, da clovek spozna in prizna napako postane boljsi clovek—–
skratka mislim da nisi sama in da bo nasledna zveza v katero se bos podala veliko bol kvalitetnejsa in mocnejsa seveda mislec iz tvoje strani.

lepo se imej

Oj! No, nick imam še zmeraj Žalostna, ampak nisem več žalostna, saj je že vse mimo. Veš, imam obdobja, ko se počutim samo, sedaj pa je veliko bolje in se počutim dobro sama s sabo. stara sem 23 let in me ne skrbi če nimam fanta. Pa tudi trenutno nimam veliko časa, saj študiram. Seveda ko bo pravi prišel ga ne bom pošiljala proč. Veliko sem razmišljala in ti povem, da sem hodila z večino fantov le zaradi seksa, to pa ni prav. Med dvema, ki se imata rada mora bit več kot le gol seks. Samo problem je v tem, da fantom se ni nikamor dalo it, so bili vse bolj lene sorte, tako da smo se vedno znašli tam kjer pač smo se. No, sedaj mi to manjka, ampak spet ne bi rada imela enega fanta samo zaradi seksa. Bodi priden! Pa pa

Oj, nisem najstnica, ampak niti upokojenka. Imam namreč 23 let. Veliko ljudi se kar čudi ko jim rečem kaj vse se mi je zgodilo in to v roku 7-ih let. Sama pravim, da je moje življenje kot komedija. In kar je najbolj smešno……na koncu se smejem sama sebi, ker v bistvu problema ni, ampak očitno nimam drugega za počet in pol veliko razmišljam. Sedaj pišem seminarske naloge, tako da niti malo se ne počutim samo. Sem pač taka. Občutljiva in potrebna nežnosti, ampak vsak človek potrebuje veeeeeliko pozornosti in ljubezni, mar ne? Vse kar se je zgodilo, se je pač moralo zgodit. Sama vem, da so bili trenutki, ko sem bila sama in če sem spoznala fanta, ki se mi je smilil ali pa me je vsaj malo privlačil, da sem začela hodit z njim, ampak po par mesecih tega človeka niti videt nisem hotela. Takrat sem bila zares neumna. Tudi danes se mi npr. ponujajo priložnosti, ampak danes kot danes bolj premislim in človeka prej spoznam, čeprav sem tak tip človeka, da se zaljubi na prvi pogled. In ti povem, da ko grem med vikendom ven, da se zaljubim v vsakega posebej…ker vsak človek je zame zanimiv, čeprav ko ga spoznam, me kar kap zadene. Je res čudno, da pri svojih 23 sem tako žalostna, ker nimam fanta. Prijateljice so večinoma v Ljubljani, kjer študirajo, sestra se je preselila s fantom v novo stanovanje, tako da meni preostane le psička. 🙂 Imam par kolegov, ki pa bi hoteli le eno, tako da še tiste sem nekaj poslala. No, zgodba je dolga, ampak nekako se mi zdi, da me ne zanima več preteklost. Lep pozdravček! Pa pa