V življenju se počutim tako praznega. Želim si uspeti, predvsem poslovno, a vendar imam nekako zvezane roke.

Star sem 21 let, živim pri starših v svojem stanovanju.
Delam fax, 2. letnik trenutno.
Prijatelje imam, punc sem imel v življenju dovolj (zaenkrat nimam želje po tej).
V faxu relativno uspešen (plačal en izpit na koncu, drugače povprečje 8,4), srednja šola brez problema.
Večno je bil problem denar. Vedno sem si želel več, od zasluženega, pridobljenega.

Nekako se počutim kot “propalica”, čeprav ko tako pomislim mi nič ne manjka.
S starši se nič ne vidimo čez dan. Samo za vikende, pa še to samo nedelje, ker niso delovne.
Sam dobivam socialno pomoč ker mi preprosto pripada.
Nevem, najbolj me muči to, da sem zapustil svoj prvi fax in si s tem (nevede takrat) nakopal tudi težave z dolgovi (štipendijo) ki znašajo kar 3000€. Če ta 2. letnik opravim, se rešim teh dolgov, tako da mi ostane potem še 800€ za tretji letnik.
Nisem produktiven čez dan, večinoma zaradi vremena.
Gledam TV, malo na računalniku, iščem študentsko delo, pa vseeno so to ure, ko grem sam sebi na živce.
Oddelal sem že par let študentskega dela.
Rad tudi spijem kakšno pivo (čeprav zdaj v dveh mesecih, samo na novega leta noč).
Nikoli bil problematičen, vedno se primerjal z boljšimi od sebe.
Redno telovadim, nisem nek zavaljen samopomilujoč najstnik, nikoli ne živim tako, kot bi drugim pasalo, nikoli ne nadanem maske za drugega, vedno sem kar sem, predvsem direkten kar nekatere ljudi zmoti.
Živim urejeno življenje, a vendar se počutim nekako praznega..
Nevem, do diplome je še tako daleč, pa do tistega sanjskega šihta tudi.

Želim si dobiti prvo konkretno plačo, ne pa neka pomankljiva nakazila na napotnico.
Želim si na morje, za 14 dni da odklopim vse.
Nevem, saj vem da sem mlad, vem da mi ničesar, ampak res ničesar ne manjka…

Pozdravljeni!
Ne nikakor niste propadli. Ni se vam lotrebno bati. Če ste si od vseh forumov, ki so na razpolago, izbrali mojega, potem nekaj v vas ve, da je čas, da se vrnete k sebi. In ta del vas je tudi nagovoril, da mi pišete. Če si želite iti na morje, potem je najbolje, da to storite. Mogoče razmislite, da bi tokrat to naredili na drug način kot ste do sedaj. Če ste do sedaj hodili v družbi, pojdite tokrat sami in obratno, ali pojdite z nekom s katerim še niste šli. Na morju poskusite priti v stik sami s seboj. Bodite v naravi. Samo sedite in poslušajte naravo, njen zvok in utrip. Čudite se vsem lepotam, ki so nam na razpolago. Občudujte petje ptic, dovolite si občutiti veter na obrazu, spoznavajte ozvezdja, prebudite otroka v sebi. S seboj vzemite za branje kakšne kratke zgodbe, ki bogatijo dušo.
Če boste upoštevali moj nasvet, sem skoraj prepričana, da bo praznina izginila. Potem pa je potrebno stalno obnavljati povezavo z naravo in duhovnostjo. Ne bom rekla, da denar ni pomemben, seveda je. A materialne stvari brez elementa duhovnosti nas težko izpopolnijo. Duhovnost je marsikaj. Že to, da boste “nenehno” tuhtanje o denarju spremenili v hvaležnost za majhne in večje darove, je del duhovnosti oz. svetosti. Lahko bi vam napisala še marsikaj. Ampak čutim, da je dovolj. Najbolj pomembna informacija, ki naj vam jo lahko dam, je ta, da ponovno prebudite otroka v sebi. Tistega razigranega otroka, ki se veseli vsakega dneva posebej, četudi nima denarja in idealne službe. Veseli pa se ga tam, kjer čuti svobodo in povezanost z življenjem.

Srečno!

Mateja Debeljak, univ.dipl.soc.delavka