sem res jaz kriva za vse

Pozdravljeni.

Rada bi napisala nekaj o sebi in lepo prosim, če mi lahko kakšen prijazen človek razloži, če sem res jaz kriva za vse.

Poskusila bom, kar se da zelo na kratko opisati mojo stisko, opažanje in nemoč. Sem mati, živimo v hiši staršev. Imam sestro, ki sem ji vsaj 20 let stala ob strani. Kaj to pomeni? Da sem ji pomagala pri gospodinjskih opravilih, čuvala otroke, ji omogočila, da se je izšolala, ji prisluhnila, ko je imela težave z možem, ki je bil pijanec in lažnivec. Posledično ugotavljam, da sem skozi njeno življenje nekako zasovražila vse moške in se distancirala od mojega življenja. Nisem imela družbe, prijateljic, samo služba in njena družina. Vedno sem jim bila na uslugo, tako njeni družini kakor tudi mojima staršema…dovolj.
Danes imam svojo družino, ko pride na obisk k staršem imam nekako občutek, da nas ne marajo…zlasti njen sin, ki je zelo prepirljiv, takoj zameri ima vedno prav in bog ne daj, da kaj oporekam njegovim zgodbicam in trditvam…ko pride na skupno kosilo, to je enkrat na leto, se vede dokaj nespoštljivo, mi se trudimo, skušamo biti pozorni in uvidevni on pa misli da njemu ni treba in da nas lahko žali, tukaj mislim predvsem na mojo družino, kakor je njemu po volji. Ne bi šla v podrobnosti, ker me lahko kdo prepozna in potem bo vse narobe.
Za vse kar se zgodi,sem vedno jaz obtožena, tako se ne da v miru živet. Velikokrat ne morem zaradi tega spat. Ne vem, ali se naj čisto distanciram od svoje družine? Naj bom z njimi in sem tiho in trpim? Odselit se ne moremo nimamo kam.

Hvala za kakšen dobronamerni nasvet.

lp

Hvala na poti, da ste bili pripravljeni deliti svojo zgodbo z nami.

Iz napisanega resnično težko sklepam, kje točno je težava. Morda nam napišite še kaj več? Glede na to, da s svojo družino skupaj živite, se bo zelo težko distancirati, brez da bi to povzročilo še večje težave. Pravzaprav se mi zdi najbolj smiselno, da se popravi komunikacija. V smislu, da mirno in argumentirano poveste kaj točno vas moti. Le tako včasih izzovemo, da oseba “na drugi strani mize” pove, kaj tudi njo teži glede nas. Dobro poslušanje in razumevanje problema samega je resnično ključ vsega (seveda na obeh straneh). Včasih pa tudi ne moremo z glavo skozi zid in takrat je čas, da se umaknemo, z mirnim spancem, saj smo naredili vse kar je v naši moči. Vsekakor nas nima pravice nihče žaliti, meje se morajo jasno postaviti. Resnično vam želim, da bi se vam družinska situacija izboljšala in da bi našli lep skupni jezik.
Lep začetek leta vam želim in upam, da ste imeli lepe praznike.
F.Tadeja