selitev od doma
Pozdravljeni!
Imam težavo in prosim za kakšen koli nasvet.
Stara sem 35 let, mati treh hčerk, starih 16, 13 in 7 let, in ker v zvezni ni šlo, sva se z partnerjem odločila da greva po svoje. Jaz sem z otroci ostala doma pri starših, res sta mi zelo dosti pomagala in sem jima zato zelo hvaležna, a sem se odločila da naredim spremembo v svojem življenju in grem z otroci na svoje. Službo imam, delam v domu starejših in sem zelo zadovoljna.
Imam ju zelo rada in spoštujem , ker sta mi starša, a mislim da imam pravico da si življenje vzamem v svoje roke in zaživim po svoje. Ko sem mami to omenila, je bit to zanjo šok a se je že sprijaznila, oče pa se ne more sprijazniti z mojo odločitvijo. Sem jima pa tudi rekla da bom jima hodila naprej pomagat pri delu in če bosta potrebovala kakršno koli pomoč, z veseljem bi prihajala in jima pomagala. Hočem si poiskati in imeti tisti svoj mir, da ti ni treba za vsako stvar polagati računov kam greš, kje si bila,zakaj to, zakaj tisto, to ni dobro,tisto ni dobro, zakaj so moji otroci taki, zadnjič mi je mama povedala da ne bom sama zmogla in vedela svojih vzgajati otrok, in mi je bilo tako hudo pri srcu,tako se trudim za hčerke, jim res želim vse najboljše, moja mama je nekako prevzela mojo vlogo do mojih otrok, in zaradi tega sve se vedno prepirale in nisve našle skupnega jezika, po vsakem prepiru sta me z očetom obkrivila da sem jaz kriva za njuno zdravje, da imata visok krvni tlak itd…, v dobro mene, moji hčerk in staršev sem se težko odločitvijo odločila za ta korak. Najstarejši hčerki me v tem tudi podpirata, in najmanjša se tudi veseli selitve, a ne razumem zakaj mi oče noče tega oprostiti da se selim? Imam starejšo sestro , ki je poročena, je na svojem z družino in ona me podpira v moji odločitvi. Sprašujem se, in mislim da pri teh svojih letih imam pravico, da odločam o svojem življenju sama .
Hvala vsem za nasvete in odgovore.
Lep nedeljski dan vam želim!
Ostati pri starših ali oditi na svoje je vedno težko vprašanje, ker se vse prevečkrat ujamemo na čustveno izsiljevenje “neodraslih” starčev, ki nam (nevede) grenijo življenje in nam povzročajo slabo vest.
Verjetno doma uživaš določene ugodnosti od staršev, najbrž ti ni treba palačevat najemnine, včasih popazita otroke in podobno. Ko boš na svojem bo vse to odpadlo povečal se bo pa kup položnic kjer bodo napisani realni zneski. Katero “plačilo” boš lažje zmogla se moraš odločit sama vsekakor bi ti svetoval, da si pred odhodom prebereš kakšno zadevo na temo čustvenega izsiljevanja staršev.
Glede na to da si ostala sama z otroki ne bi moglo škodit;)
Odločila si se in izvedi odločitev.
S starši je pa tako – morda bodo malo zamerili, vendar če te imajo res radi, bodo spoštovali tvojo odločitev.
Pravzaprav sta tvoja starša imela srečo in nekaj let zaradi spleta okoliščin lahko uživala v družbi svojih vnukinj in tebe, vendar je bilo le vprašanje časa, kdaj boš odšla na svoje. To je naravni red, da se odrasli otroci odselijo.
Imaš pravico, da o svojem življenju odločaš sama, samo vzeti si jo moraš in to res narediti.
Res najemnine nisem plačevala, a položnice pa plačujem in za kuhinjo tudi kupujem, pomagam pri delu, saj imata malo zemlje in vinograd, in stroške si delimo, ja glede varstva pa sta mi res dosti pomagala in sem jima zelo hvaležna.
Vem da mi bosta starša to zamerila in upam da ne bo dolgotrajna ta zamera.
Tako sem se trdno odločila in to bom tudi izvedla, res pa imam tudi prijateljico in prijatelja ki mi dosti pomagata in mi stojita ob strani. Zelo sem jima hvaležna.
Hvala vam za nasvete.
Res najemnine nisem plačevala, a položnice pa plačujem in za kuhinjo tudi kupujem, pomagam pri delu, saj imata malo zemlje in vinograd, in stroške si delimo, ja glede varstva pa sta mi res dosti pomagala in sem jima zelo hvaležna.
Vem da mi bosta starša to zamerila in upam da ne bo dolgotrajna ta zamera.
Tako sem se trdno odločila in to bom tudi izvedla, res pa imam tudi prijateljico in prijatelja ki mi dosti pomagata in mi stojita ob strani. Zelo sem jima hvaležna.
Hvala vam za nasvete.
Hvala bogu, da ti je končno kapnilo in boš začela živet samostojno kot odrasla oseba. res mnogi v sloveniji to dojemajo kot zločin, tako pač je. Staršem povej, da si jima zelo hvaležna za vso pomoč in tudi, da jima boš pomagala, če bosta pomoč potrebovala. Tudi ta večja otroka jima lahko pomagata. z mamo se probaj pogovorit kot z odraslo žensko, vprašaj jo kako se počuti, zakaj meni, da je to ovira. Ko boš na svojem, se boste končno lahko začeli pogovarjati kot odrasli ljudje.
Draga Vikica1976
Prav gotovo si to tudi zaslužite – da poskušate zaživeti tudi sama s svojimi otroki. Mogoče ne bo vedno lahko, bo pa neodvisno od staršev in svobodno.
Reakcija očeta pa je razumljiva in na nek način tudi naravna – skupaj z vašimi hčerami ste postali del njegovega vsakdanjika in prav možno je, da si težko predstavlja dom, ko vse te dinamike ne bo več. Rad ima vas in otroke, zato ga je lahko razumeti. Mogoče ga je tudi strah in se sprašuje, kaj se bo zgodilo z njegovim partnerskim odnosom, ko bosta z vašo mami ostala sama. A vsa ta vprašanja in strahovi, mogoče tudi pomisleki, ali bo vam uspelo, so njegovi in prepričana sem, da se bo sčasoma pomiril, razumel, sprejel.
Ne glede na njegov odpor do vaše selitve, ostanite močni in izpeljite svojo odločitev. To izkušnjo potrebuje vsak izmed nas – da se osamosvoji od staršev in sprejme za to odgovornost. To je cena za svobodo in osebno rast.
Srečno 🙂
Seveda sem hvaležna za vse, kar sta zame storila in mi pomagala,in razumem njegovo skrb, a je res čas da zaživim novo in samostojno življenje, brez staršev, z svojimi otroki, saj imam za sabo dve ločitvi, sem bila tako razočarana nad zakonom, a kaj življenje gre naprej, in si želim na novo ustvariti življenje.
Res vsem hvala za nasvete in podporo .
Jaz živim sama s tremi dekleti v svojem stanovanju. Oče imapa stike 😉 in uživam ob tem da sem sama. Je pa težko biti za vse sam. Od urejanja oken do menjav gum na avtu pa debat okoli tega, Pa do delanja domačih nalog, voženj po treningih … Naporno. ampak mirno imajo otroci doma hrčke pa se nihče ne vtika v to, pa lahko skakljajo naokoli in se igrajo indijance pa tudi nihče ne teži. Pojdi in uživaj.
Podpiram tvojo odločitev, da greš od doma.
čeprav smo odrasli, starši vse preveč radi vzbujajo občutek krivde, kako ne bomo zmogli brez njih. Zakaj? Ker še vedno mislijo, da imamo 15 let in ne znamo skrbeti zase in naše otroke. Moja mati ima do mene še vedno tak odnos, čeprav sem že 6 let od doma in imam 3-letnika.
Tvoji otroci so tudi dovolj stari, da ti bodo pomagali in mislim, da bo tudi njim dobro delo, da boste umaknjeni od tvojih staršev. Pa srečno! 🙂
Pozdravljeni.
Mene pa zanima vaše mnenje. Iz parnerjem sva se preselila od mojega doma v dom njegovih staršev. Prenovila sva kuhinjo in sem misla da bo vse vredu. Njegovi starši imajo svoje stvari oziroma svoj prav. Naprimer.
Zakaj moramo zluftati hišo, poleti sem nevem kolikokrat rekla da naj zaperajo glavna vrata ker gre vročina v hiso in muhe nič kot da nisi nič rekel… Potem midva sva dala na okna mrežo za komarje njegov oče ima okno skos odprto tudi čez dan in noč ko ima luč prižgano imamo polno bajto komarjev. Obcutek imam kot da se delajo norca. Še veliko stvari bi se dalo našteti.. najbol me pa podraži od partnerja mami je rahlo bolna na živcih vsaj tako pravjo in tudi zelo rada spije alkohol tudi več flaš vina in tko naprej. Parner ji je rekel da ko pridemo iz toplic da naj pomede in je samo hodnik potem pa kao da ni zastopla kaj je rekel sin se pravi moj parner potem sva pa ugotovila da je bila pijana zato pa ni nič nardila vsi jo zagovarjajo da je boga zaležana pa nevem kaj da nemore nič naredit če pije lahko potem tudi kaj naredi. Zanima me vaše mnenje sem preveč zapela ali to ni normalno? Se mi je začelo kazat na zdravju posledica stresa.. hvala vam za odgovore.