Pa še nekaj, ha ha, razmišljam ali bi to sploh napisal. Način kako se tvoja draga pogovarja s teboj o temi menjave spolnih partnerjev, kakor si ti to opisal, mi kaže, da je čustveno kar odsotna oz distancirana. Lahko je tako zaradi problematične teme. Lahko pa.. samo da ona že ne počne kaj takega?

hehe, upam da ne 🙂 sem skoraj prepričan da ne.

NI ona čustveno odsotna, ona je preveč čustveno pri stvari 😉

Cool! 🙂

Pozdravljeni,

javljam se po dolgem času, s kepo v trebuhu in srcm v hlačah.
Kdor pozna štorijo, ve da sem se spraševal ali je ok, da svoje seksualne želje in potrebe podredim družbenim normam in okolici…
Vmes sem tudi napisal da me vznemirja misel na MMŽ trojčka, kjer bi bila v središču dogajanja moja lepa, seksi punca.

No, in sedaj je prišlo tako daleč, da moja z nekom prijateljuje v službi, tud popoldne sta šla na sprehod, v meni pa je nastala taka paleta čustev, da sem skoraj infarkt doživel. (4 dni me že stiska v trebuhu, ne jem skoraj nič, celi sem prestrašen, nezaupljiv itd…). Pa ni moja nič kaj takega naredila ali rekla, samo že misel da pa je to zaj lahko to, in da si ga je sama zbrala, da ji je všeč, tega nisem navajen. Pa ko mi kaj razlaga o njem in pomislim na njo med nama, se mi kar pocedi iz ku..ca, metuljčki nenormalni, uhhh prijetno in grozno hkrati.

Naj povem da se je najin odnos v zadnjih treh tednih fejst spremenil, v bistvu na boljše, predvsem ona je postala bolj samozavedna, samozavestna, tud bolj zahtevna v postelji 🙂 (imela je lepotni poseg), ki jo je zelo spremenil, osvobodil. Full ji privoščim, želel sem vse to, samo sedaj se je v kratkem času zgodilo toliko, da me je praktično onesposoblo.

tisti ki imate izkušnje… je to normalno, takšen strah, vznemirjenje, da ne moreš jest, da mam občutek da mi bo želodec razžrlo…
…al je bilo vsega na enkrat in na hitro preveč.

V bistvu sem tud full jezen in razočaran nad sabo, ker sem o nečem govoril, in jo opogumljal, sedaj pa ne vem, al si upam, ali bi sploh zmogel…vsral sem se!
Mogoče me je zmotilo to, da ga je ona sama zbrala (pa v bistvu ga ni…samo prijatljujeta pa simpatičen ji je…)jaz pa si vse le domišljam. Ampak je pa rekla da pa vseeno ne bi prijatljsva kr tak razdrla…čeprav pravi da bi ga, če bi tak žele, ker je videla da sem se skoraj zlomo. In če bi, bi pa on vseeno bil mogoče kandidat za to..

Skratka, zaj se počasi sestavljam skupaj, imam pa občutek kot da sem ostal brez jajc, da sem samo gobec in da bo sedaj ob meni nesrečna, ker pravi da je fantazije kr posvojila, jaz pa kot zgleda….

Hvala, pa pazite kaj si želite 😉
LP

Bravo!
Vsaka palica ima dva konca.

Lepo, da si se oglasil. Meni ideja že v štartu ni bila niti malo všeč, ampak to sem jaz, ti pa si ti. Če so občutki normalni ali ne, se je nesmiselno spraševat, ker so tam, jih čutiš in pri tem ne moreš nič naredit, tudi, če ti povemo, da niso normalni ali pa, da so. Kaj je normalno? Vse, kar doživimo, je normalno, če mene vprašaš, ampak recimo raje skoraj vse, da bo ziher. Bolj se mi zdi, da ni najboljše za tvoje zdravje, kar se ti dogaja. Naj ti čim prej mine oziroma se stabilizira. Drugič pa razmišljaj bolj natančno, ne tako površno. Se mi zdi, da se sploh nisi znal postavit v vlogo, ki si jo tako želel, ampak si na vse skupaj gledal kot nek opazovalec. Preveč filmov? 🙂
Torej, kaj je tvoj (vajin, vaš) naslednji korak? :))

no ja, to poglavje je zaključeno, čeprav knjige pa še nisva do konca napisala.

Nekaj je dejstvo. To kar sem te dni preživljal, strah, skrb, živčnost, nelagodje uhhh, tega še nisem doživel, sami full neprijetni občutki.
Pa vendar je to izviralo bolj iz tega, da se je ona malo igrala, preizkušala teren in moj odziv (za kar sem jo jaz tak prosil in vzpodbujal), brez mene oz. brez da bi mi vnaprej kaj povedala.
Počutil sem se izključenega, nedoraslega njej in pa prehitro se je to zgodilo… imela sva ravno slabši mesec (poseg in brez seksa) odnos se je malo skrhal, nabralo se je problemov (služba, otroci, obveznosti, izčrpanost) in sem se vstrašil da do tega človeka goji neka čustva.
V bistvu mi je pa tak al tak htela ustreči, malo pa je tud začela uživat v svoji vlogi seksualnega bitja. Čisto prav je tako!

skratka: ne bi rekel da sva ali sem pokopal vse fantazije, sva se pa zagotovo nekaj naučila iz tega. Hotwifing, kjer jaz ne bi bil vključen odpade. Še naprej se bova pogovarjala, fanztazirala, igrala in raziskovala.
Bi pa rekel, da pod noben pogojem ne bi več dal seksa pred odnos, družino in normalnim življenjem. Preveč je na kocki, in raje zaigram milijon eur, kot pa svoje tri najlepše in najboljše ljudi ki jih imam ob sebi-partnerko in otroka.

No, pa vseeno dodam še to, da sva bila včeraj zunaj ponoči, in sva se imela super, in da sva kljub vsemu, da sva rekla da bova dala seksualnost malo na stran, kr pošteno uživala v pogledih in komentarjih drugih.

Čudna bitja smo ljudje. Dokler sem zraven in imam občutek kontrole je OK, drugače pa disaster 😉

Če si že pisal na ta forum:

ko z nekom poglabljaš odnos, je pomembna skladnost v seksu. Igrice na večih frontah, preizkušnje odzivanja, pogojevanje kvalitet, tehtanje geštelov, prilagodljivost navad … na dolgi rok, ob zanikanju čustvene note, ne preživijo še tako ustrezne kombinacije.

Ker je treba kdaj poslušati srce.

Če si že pisal na ta forum:

ko z nekom poglabljaš odnos, je pomembna skladnost v seksu. Igrice na večih frontah, preizkušnje odzivanja, pogojevanje kvalitet, tehtanje geštelov, prilagodljivost navad … na dolgi rok, ob zanikanju čustvene note, ne preživijo še tako ustrezne kombinacije.

Ker je treba kdaj poslušati srce.

Pozdravljeni vsi.

Pa sva tam, na oni strani 🙂

Za začetek bom napisal le, da sva v tem uživala, oba, jaz sem dobil potrditev, da me to res rajca in da ne bom odpovedal, partnerka pa je tudi videla, da se svet ne podre, in da se mi ni zmešalo, in njej ni šlo na kozlanje 😛 Uživala je!

Od takrat, ko sva/smo, z najinim prijateljem, je minilo že kar nekaj dni in ni nobenih problemov, najin odnos se le poglablja, najina samozavest se krepi, jaz še zdaj kar lebdim. V bistvu oba vidiva več možnosti v življenju za raziskovanje in igrivost. Imava svojo skrivnost, imava nekaj kar nima vsak.

V prihodnje si bom vzel več časa in napisal še kaj o tem (o občutkih, poti, ne dejanju)

hm…le kako naj začnem. :/

menda je konec, vsega, pa niti ne toliko zaradi prevare, pač pa zaradi vseh stvari in dejanj ki so se nabirala skozi leta.
Seks v troje je le poglobil zavedanje da rezen seksa, strasti in družine kaj dosti skupnega nimava. Po nekaj dneh cartanja in sanjarjenja kak se bova imela fajn, so v ospredje spet prišle razlike med nama. V dojemanju sveta, vzgoji otrok, preživljanju prostega časa, ljubusumje na to in ono, tekma kdo bo koga, kdo je boljši itd…
Malo bolano, priznam, a se mi zdi prav da vidite kako se zgodba razvija.

Ona je vmes šla z drugim malo probat-brez da bi jaz vedel…in jaz z drugo, ker sem se napil pa je bil one night stand (prvič prevaral po 19ih letih), seveda sva oba šla še 1,2 x malo probat.
Sedaj sva na točki brez povratka.
Partnerka je v bistvu že leta obupana, ker ne najde oz. ne prevzame neke vloge v življenju, družini itd…jaz pa ker pogrešam stik, druženje, skupni čas, nežnosti…naju.

Seveda so se vse najine težave začele že zdavnaj nazaj, ko sva se spoznala pri 14ihin 16ih in sploh nisva vedela kdo in kaj sva…tak otrok ne zna gradizt svojega jaza v odnosu, niti ne ve kaj hoče. Skupaj sva se oblikovala, se drug drugemu podrejala, prilagajala, zraven pa je trpel najin jaz.
Sedaj sva na sredini življenja, v 35em letu in greva narazen. Še vedno se imava rada, čutiva ogromno čustev drug do drugega, vendar imava tudi toliko ran, da ne zmoreva niti enega dneva bit složna in verjeti da bo OK.
Odpravljava se vsak na svojo pot. Strah naju je, kaj bo, kako bo, ko ležima v postelju v bistvu še vedno hrepeniva po dotiku, a ko odpreva usta se lahko skregava v 10min totalno…

Še bom kaj napisal.

Lepo pozdravljeni! Hvala za informacijo, sem sedaj prebrala temo in ji je bilo zanimivo slediti. Kan naj recem? Mislim, da je problem da sta tako zgodaj zacela. Pri 16tih smo res se otroci, v podobi skoraj odraslega- najstniki torej. Vendar se v teh letih in do 30ga, lahko kompletno spremenimo. Seveda vas je mucila seksualnost. Zivimo v dobi, ki je doba seksa. Vse temelji na temu. Internet nam je dal neskoncno moznosti izbire in odkritja: od fantazij pa do zivih priloznosti. Zato je se tezje, tega ne izziveti. Ves da obstaja. Razumem, da se vama je to zgodilo. Sedaj ocitno ni pravi cas za vaju. Mogoce vec nikoli ne bo. To se ne ve. Ampak trenutno se ve, da ni. Ne krivite se, prav tako se ne sme ona. Vse lepo vam zelim!

hvala,

seveda se ne kriviva, to je življenje. Časa nazaj ne moreš obrnit, sva se pa ona iz tega že nekaj naučila. Ponovno sva ocenila najino vezo, odnos, kaj želiva kaj ne, kaj je bilo prav, kje sva ga polomila.(Najbolj sva šla vsak po svoje zaradi problemov povezanih z neenotno vzgojo).

Kakorkoli, rabim malo časa da se zadeve poležejo, potem bom spet napisal nekaj o svojih vtisih in doživljanju. Najtežje šele pride…selitev, gradnja novega življenja, odnosov itd…

Danes mi je že full lažje ker imam spet občutek da prevzemam nadzor nad življenjem in odločitvami, predvsem pa sem spoznal da se iz sanj vedno zbudimo. enkrat jih je konec.

Nič sanjat, delat, ustvarjat, cilji, izkušnje, otroci, ples, zabava, športi itd….punce, ženske, seks in prijatelji 🙂

Pozdravljen jazpartnerstars,

Najprej bi ti rada rekla, da zelo cenim ker si delil, delil z nami tvoje razmišljanje leta 2016 in ga deliš sedaj leta 2020, kot praviš po tem ko si prestopil na tisto stran o kateri si sanjaril.

Tudi jaz sem starš, s parnerjem sva šla narazen 10 let nazaj, zato me najprej skrbi za vajine otroke.

Tako kot pravi Hvala1234, se strinjam z njo, da glavni razlog za tvoje ravnanje zelo dobro opiše začetek stavka, ki si ga napisal v tvojem prvem postu iz leta 2016.

“Ona mi je vzela nedolžnost, jaz njej ne, kar pa me sploh ne moti (mogoče me je včasih).“

Imeti izkušnjo samo z enim partnerjem, imeti samo enega partnerja za seks v celem življenju? To zna biti kar težava, v tem primeru je bila predvsem zate, ker je ona tvoja prva partnerica.

Mogoče prehitro, ampak bi presočila na mojo izkušnjo, ker se mi zdi da se tako lažje vklopi v to kar hočem povedat. Jaz sem v zadnjih 10 letih, bila z dvema partnerjema. Z vsakim po več let skupaj. In oba sta hotela probat še z eno zraven. Pa oba sta mi to že na začetku veze dala jasno vedet, že precej na začetku, na drugem ali pa tretjem zmenku, ker je debata na začetku kar veliko bila vezana okrog seksa, zato po tej moji izkušnji in zdaj ko berem kar si ti napisal in še nekateri drugi tukaj na forumu, mi je jasno da novodobni moški že v štartu žensko “preverja“ če bi bila mogoče ravno ona ta ki bi to hotla sprobat. Hm. Včasih tega res ni bilo. Torej, ja, oba sta mi rekla da je to njuna želja probat ampak noben me ni v to silil. Le vsake toliko sta spet to omenjala, ampak ni noben silil naprej v to. Pač ni nobenemu treba iti v to če noče. Saj ko pomisliš na spolne bolezni te kar hitro mine.

Nazaj k tebi. Ti si prepričal prijatelja, ali pa sta drug drugega prepričala? In ste sprobali. Noro. Lahko rečem, da si ne znam predstavljat kako je to, ampak me ne mika toliko da bi dejansko šla to sprobat. Bolj mi ustrezajo le fantazije in raje ostanem pri tem. In po tem kar si zdaj napisal, torej po 4 letih sanjarjenja o tem da sta potem šla čez to in nato že čez mesec dni šla narazen, me pa kar šokira. Iskreno. Res ne razumem zakaj sta šla narazen. To da sta eksperimentirala potem nima nobenega smisla, kar se da razumeti iz tega vajinega dogodka je, da tak eksperiment prav nič ne prispeva k boljši kvaliteti partnerskega odnosa. Jaz to v sebi čutim da je to tako in tega se zelo bojim, če bi moj partner probaval z drugo zraven pol z mano ne bo več. In to je mogoče en od razlogov zakaj večina to ne sproba. Moški ste že kar preveč mahnjeni za ta eksperimentiranja. Video na ekranu je nekaj drugega kot realno življenje, ker vemo vsi da imamo tudi čustva in ta dostikrat prevladajo nad razumom. In kot partnerji, ne moški ne ženske, nismo dovolj “stabilni”, da bi potem znali obdržati partnerski odnos in vezo. Rabili bi nekaj, morda pilulo za brisanje spomina ☺

Ampak upam, ravno iz tega tvojega zapisa iz leta 2020, da bo zdaj bolj razumljivo zakaj ženske nismo ravno kar tako brez razmisleka in na horuk, pripravljene privolit v tako sceno, ker to pelje v razdor odnosa in partnerske veze. Kar sta vidva potrdila. Žal zdaj vidva trpita. In še vajini otroci.

Najbolj boli to da za partnerski odnos in vezo se trudiš in jo gradiš leta, nič ne pride kar samo od sebe, še posebej ne otroci, pa vmes je še en kup materialnih stvari brez katerih ne gre in je to dosti lažje če sta skupaj, torej za vezo je treba kar pošteno vztrajat, se prilagajat in se zelo potrudit. Zaradi ene kratke realizirane fantazije pa potem vse propade v nekaj dneh? Zakaj je to treba, samo za tistih nekaj minut neverjetnega seksa, ali pa bom raje rekla, samo drugačnega seksa? Parnerski odnos in seks, seks je le ena od mnogih zadev v tem odnosu, ki jih partnerja skupaj počneta. Ali ni najbolj pomemben partnerski odnos kot celota, da si pomagata in sta dosegljiva drug drugemu za karkoli, itn. Ko se glede nekaterih zadev ne strinjata raje tiste stvari probajta popraviti. Če večina stvari štima, zakaj potem iti narazen?

Nestrinjanje z vzgojo je čisto druga stvar, sigurno nista šla zaradi vzgoje narazen. Oba sta pametna in sposobna, vsak po svoje znata zelo dobro vzgajat. Je pa tako da otroci mogoče rajši poslušajo enega od staršev, a to vseeno ne bi smel biti tak problem in sigurno se ga da rešit. Lahko bi se zmenila, da en teden je en stars glavni, drugi teden pa drugi in to jasno povedala otrokom, da vejo kdo je tisti teden šef in bi vse štimalo.

Ampak še nekaj…ne vem kako naj povem…res se sprašujem…a ne boš nič napisal da se ti to kar se vama je zdaj zgodilo, torej da posledica pride, četudi sta oba strinjala za ta ekperiment… ki je prerasel v nadaljne eksperimentiranje obeh…vsak po svoje…torej vse skupaj pravzaprav že v trenutku ko sta se dogovorila za ta ekperiment , da že takrat nobenemu od vaju to NI BILO v redu in se sama v sebi NISTA STRINJALA s tem?

Tale vajina situacija ni kar tako. Ne moreš kar misliti, da se bo vse kar z lahkoto rešilo. Zakaj ne probata rešiti vajin partnerski odnos nazaj v normalo kot sta jo imela. Kaj bosta imela od tega če gresta narazen? Res me zanima? Bodo vajini novi partnerji vsi za seks v troje? Bi prej rekla da ne.
Dajta mislit na otroke.
Te spolne igrice pa raje prespita in se vrnita nazaj v realnost.
Danes je očitno prav v trendu, da bi vsak rad sprobaval z dvema? Trojčki so nek trenutni navdih “odprte in sodobne” spolnosti al kako?
Če prav razumem sta vidva v tej vajini vezi še vedno redno seksala, ali pač ne? Če sta še vedno seksala je potem pri vama bilo vse ok in res nimata nekega smiselnega razloga da gresta narazen.

Upam da razumno rešita.

Če se kregata je to v vseeno nek dober znak ker s tem rešujeta in si odgovarjata na vprašanja ki vsakega od vaju mučijo. Seveda je težko ker gre za kreganje, problem je ker so trenutno pri vama zelo močno čustva vpletena in sta preveč jezna drug na drugega. Če bi vama uspelo ta čustva umirit bi potekal pogovor bolj umirjeno. Problem je takrat ko nobenega konstruktivnega pogovora ni več. Takrat je pa vse na mrtvi točki.

Ne delati prehitro zaključkov da je vajina veza mimo, dalo bi se rešit dokler je še sveža situacija, če pa bo preveč časa minilo pa ne bo kaj dosti možnosti priti nazaj.

Veliko sreče želim obema.

uh, vi pa ste se razpisali.

Nikakor za razhod ni kriv seks v troje, ker recimo s prijateljem se zarad tega nisva/nismo niti malo skregali. nekateri pač niso ustvarjeni za skupaj. zelo dolgo sva se zelo trudila kompenzirat vse najine razlike. Potem pa pridejo otroci, službe, vedno manj časa in če nisi takrat trden si v riti. Kar se pa tiče vzgoje pa je sva se kar fejst kregala, ker ona je ćživela da streže in osrečuje otroka, in kupuje njuno ljubezen, jaz pa jih vzgajam. vzrok, posledica, pa na scojih napakah naj se učita.
Seks v troje se je zgodil, ker sva oba vedela da sva tik pred koncem, in sem ji sugeriral da se bo s tem osvobodila svojih kompleksoh ki jo zadržujejo ob meni. In ta se je zgodilo…zato je sedaj lahko šla z enim ki ji je že tak bil prej všeč. Saj že dolgo ni bila več “moja”.
Igral sem se z ognjem, vednar pač tak sem. Izkazalo se je da najina veza ni bila trdna. Raje živim življenje gor in dol, kot pa v neki ravni črti.

Otroka ne bosta nič bolj boga kot sta bila zdaj ob vseh nesporazumih in napetostih.
Odkar sva se sprijaznila da nadaljujeva sama, je veliko manj stresa, jeze z moje strani sploh ni.

Partnerka je jezna, pa še to ne name, ampak ker se boji kako se bo znašla naprej v življneju, jaz nisem jezen na nikogar, mogoče malo nase da sem dobil kar sem iskal. ampak tako je pač življenje. se tudi ukvarjam z adrenalinskimi športi in tak sem in sem na to pononsen.

Iz te izkušnje grem samo močnješi in bolj zrel.

MImogrde me varanje ne moti, zame je zvestoba nekaj drugega. In ko gledam ob sebi nesrečno žensko, mi moja ljubezen do nje in pa do sebe ne dovoli da bi to predolgo gledal. Veliko sem jo spodbujal, ji pihal na dušo in še kaj, ampak vsak je sam svoje sreče kovač in nihče te ne bo imel raje kot se imaš sam!

Na terapijo pa absolutno grem.

Ti bom odgovorila na tisti del o eksperimentiranju, da boš morda bolje razumela od kje jim to. Sama sem spoznala, da je to posledica pornografije, za katero vsi vemo, da ima vedno bolj in bolj neumne in nenavadne scene ter na drugi strani vedno večje občinstvo, ki se za to ogreje.

To mi je dalo misliti predvsem zaradi 2 mojih preteklih zvez.

1. bivši je bil zelo navdušen nad enim načinom eksperimentiranja, ki je zame bil zelo boleč (ja, sem iz firbca samo sprobala, a me je minilo). Ne samo navdušen, že kar obseden, saj s tem ni dal miru tudi po tem, ko se je vedelo, da me to boli in mi ne prinaša nobenega užitka. Mi je povedal, da do takrat, ko je videl to v porniču, sploh ni vedel, da obstaja. Ko je to videl, ga je začelo še samo to zanimat in potem v vedno večje ekstreme. Sem videla te njegove filme, ki so ga vzburjali, meni so bili grozljivi, ker gre za takšno eksperimentiranje, ki se pogosto konča na urgenci ali celo v grobu!!

2. bivši je imel polno idej glede poz pri sexu in na koncu zveze mi je spred vrgel, kako jih nisva sprobala dovolj, čeprav sva jih nekaj 10 in med sexom sva se venomer morala menjavat v druge poze kot da s kom tekmujemo, kdo jih bo naredil več in bolj zahtevne. Poleg tega sem poze morala delat največ jaz oz. napenjat svoje mišice, biti čudno zvita, on je bil bolj pasiven ob tem, saj je bil zavaljen kot pujs in okoren. Na momente sem naslednji dan od vsega tega imela celo muskelfiber, pa tudi drugače bila izčrpana, utrujena.

Se mi zdi, da moramo biti danes ženske že skoraj kot neke lutke, na katerih bodo moški eksperimentirali tisto kar so videli v porničih. Ni v tem nobene naravnosti, pristnosti, saj oni tam poberejo neko neumnost, se nad njo navdušijo in ti potem s tem silijo. Mislim, da je res redko kateri ženski v resnici tudi do vsega tega. Vsaj po besedah prvega bivšega, ki je imel že kar nekaj žensk pred mano, a nobena ni želela tistega početi.

Nek umirjen, ljubeč, čuteč sex, je za večino današnjih mladih moških postal že astrofizika.

Ti bom odgovorila na tisti del o eksperimentiranju, da boš morda bolje razumela od kje jim to. Sama sem spoznala, da je to posledica pornografije, za katero vsi vemo, da ima vedno bolj in bolj neumne in nenavadne scene ter na drugi strani vedno večje občinstvo, ki se za to ogreje.

To mi je dalo misliti predvsem zaradi 2 mojih preteklih zvez.

1. bivši je bil zelo navdušen nad enim načinom eksperimentiranja, ki je zame bil zelo boleč (ja, sem iz firbca samo sprobala, a me je minilo). Ne samo navdušen, že kar obseden, saj s tem ni dal miru tudi po tem, ko se je vedelo, da me to boli in mi ne prinaša nobenega užitka. Mi je povedal, da do takrat, ko je videl to v porniču, sploh ni vedel, da obstaja. Ko je to videl, ga je začelo še samo to zanimat in potem v vedno večje ekstreme. Sem videla te njegove filme, ki so ga vzburjali, meni so bili grozljivi, ker gre za takšno eksperimentiranje, ki se pogosto konča na urgenci ali celo v grobu!!

2. bivši je imel polno idej glede poz pri sexu in na koncu zveze mi je spred vrgel, kako jih nisva sprobala dovolj, čeprav sva jih nekaj 10 in med sexom sva se venomer morala menjavat v druge poze kot da s kom tekmujemo, kdo jih bo naredil več in bolj zahtevne. Poleg tega sem poze morala delat največ jaz oz. napenjat svoje mišice, biti čudno zvita, on je bil bolj pasiven ob tem, saj je bil zavaljen kot pujs in okoren. Na momente sem naslednji dan od vsega tega imela celo muskelfiber, pa tudi drugače bila izčrpana, utrujena.

Se mi zdi, da moramo biti danes ženske že skoraj kot neke lutke, na katerih bodo moški eksperimentirali tisto kar so videli v porničih. Ni v tem nobene naravnosti, pristnosti, saj oni tam poberejo neko neumnost, se nad njo navdušijo in ti potem s tem silijo. Mislim, da je res redko kateri ženski v resnici tudi do vsega tega. Vsaj po besedah prvega bivšega, ki je imel že kar nekaj žensk pred mano, a nobena ni želela tistega početi.

Nek umirjen, ljubeč, čuteč sex, je za večino današnjih mladih moških postal že astrofizika.
[/quote]

Pogosta napaka ljudi je, da ne znajo ločiti spolnih fantazij od realnosti.

Kot sem že: ena bolj pogostih ženskih spolnih fantazij je posilstvo. Vendar to seveda niti približno ne pomeni, da bi ga želele doživeti!

Spolne fantazije so vedno družbeno nekorektne (kar samo po sebi ni problem), so pa lahko fizično ali psihološko nedosegljive.
Porno industrija je ob lahki dosegljivosti spolnosti – poplavi eksebicionističnih amaterjev potrebovala zaviti v smer, ki se še splača.
Torej stvari, ki jih ne moreš izvajati ali narediti. So torej naši “spolni kaskaderji”.

Zato ne čudi, da se je v spolni industriji povečalo število poškodb med igralci. Razni gang-bangi, kot multiple penetracije, fistingi ipd. pustijo posledice.

Povedano drugače: omejitev svojega telesa se je potrebno zavedati. Že staro-indijska Kamasutra ni za vsakogar.
Če sta v paru oba inštruktorja joge, to seveda ni problem. Za navadne smrtnike, se bo po parih straneh Kamasutre nehalo 🙂

A je hkrati to lahko spodbuda, da svoje telo natreniramo v bolj gibčno različico.. in torej šport, joga pride tudi sicer glede zdravja prav. Če dodatno služi tudi užitku v spolnosti, toliko bolje.
Nenazadnje je večji užitek že zgolj pogled na bolj fit različico lastnega in partnerjevega telesa.

V SPOLNOSTI JE PRAV TISTO, KAR USTREZA OBEMA (vsem, če jih je več).

Spolne fantazije je moč deliti tudi znotraj pogovorov, dopisovanj, fantaziranj in sanjarenj. Na orgijo sredi korona-krize pač ne moreš 🙂 Pa že v osnovi ti morda do nje niti ni – realno je dovolj le en udeleženec s spolno prenosljivo boleznijo in se cel skupek ljudi znajde v življensko ogrožajočem stanju. Ob dejstvu – gonoreji odporni na antibiotike – torej dokaj resna stvar!

Tolerantnost med parom je tako odločilnega pomena.. kjer deljenje spolnih fantazij enega ne nalaga obveznosti drugemu.
Že tako je spolnost neke vrste odsev partnerstva, kjer eden prevzame vse naloge in dolžnosti, drugi le pravice. Spolnost tako postane tisti glavni faktor razkrinkanja dejanskega stanja partnerstva. Vsakodnevne čustvene manipulacije, prisile ali odrekanja.. morda niti ne opazimo. V spolnosti jih še kako (ker so djeanja bolj vidna in občutna).

Gre pa vse skupaj lahko tudi v obratno smer: spolno nekompatibilnost. Najsi bo zaradi vzgoje, religije.. ter posledičnega negativnega dojemanja sebe in spolnosti… ali dejanskih iskrenih limit.

Par, ki je v osnovi odkrit drug do drugega, tudi nima problemov v radovednosti znotraj spolnosti.. in se torej lahko vedno znova igra znotraj širokega repertoarja nabora vseh možnih spolnosti. Ne jemo vsak dan Dunajskega zrezka in govejo juhico.
Tako kot koristi raznolikost prehrane, je raznolikost, razgledanost.. koristna na vseh preostalih področjih, vključujoč spolnost. Eni ljubijo pekoče, drugi ne. Eni so radovedni in odkrivajo, skupaj vsaj enkrat na mesec ali celo na teden.. skuhajo ali preizkusijo nekaj novega (sedaj malce težje ob zaprtju gostiln).
Gurmanstvo ni vezano zgolj na hrano. Tudi spolnost jo ponuja v izobilju.

Vse zreducirati na “Janezek videl – Janezek naredil” znotraj pornografije.. je torej absurd. Dovolj ljubeč in predvsem iskren par, se bo v spolnosti igral, odkrival.. in tega ne bo zlorabljal.
Eksperiment tako ni neka negativna konotacija, temveč povezovalni element.. kjer partnerja lahko drug drugemu sporočata, kaj jima paše, godi, ju vzburja.. katere vse erogene zone prebujata drug v drugem, kot seveda občutja. Lahko sledita smeri vedno močnejšega ali različnega orgazma.. ali obratno čaščenja povezanosti – Tantričnosti (vzdrževanje erotičnega naboja brez spolne sprostitve – orgazma). Nič ni tuje, vse je vredno preiskati, raziskati.. se igrati, sproščati, veseliti.
NIč od tega se ne moreš iti, če partnerstvo že v osnovi ne štima. In tu je tudi skrit odgovor zakaj je večina partnerjev spolno nezadovoljena, zdolgočasna – rutinizirana.
Niso iskreni, niso tolerantni.. zlimitirani znotraj minimuma para.

Povedano drugače, če ona mara morje in ne mara gora.. on mara gore in ne mara morje: ne hodita ne v gore, ne na morje. Minimalni limit para. In potem se dokaj kmalu pojavi naveličanost, depresija ter bolezni (ki jim zdravniki ne najdejo vzroka).

Obratno bo par, ki drug drugemu razširi obzorja hodil tako v gre, kot na morje. In v spolnosti je popolnoma enako.

Kako vedeti ali se omejeni, zlimitirani?
Če vas moti spolnost drugih, pornografija.. ste eden izmed njih.

Na terapiji bi morali biti že vsa ta leta.

Eden najbolj pogostih napak parov je, da nekemu zunanjemu dejanju pripišejo “odreševalno funkcijo” zakona.
To je ideologija ameriških Hollywoodskih filmov, ki pa ni vezana na ZDA.. je obstajala po Evropi še preden se je pojavil film.
Romantično dojemanje velikih dejanj.. v smislu lovljenja zmajev, kjer se vitez odpravi na drug konec sveta, opravi nemogočo nalogo.. in to je potem “ljubezen”.

Vsa velika dejanja ameriških filmov igrajo podobno vlogo “rešitelja ljubezni” in zakona. Zgolj vprašanje obdobja snemanja filma je, kakšne so vse te naloge in “dejanja”.

Klasična zakonska “Hollywoodska” napaka slovenskega para pa je: Skupna nepremičnina, podjetje/obrt in skupni otroci.
Hiša in vso neverjetno odrekanje (v socializmu in danes!) ne bo kar “odrešilo” zakona. Podobno zakona ne rešujejo otroci – to je neverjetno nemogoča naloga naložena na pleča nemočnih majhnih bitjec, ki si ravno obratno zaslužijo vso našo nesebičnost in altruizem.. ne pa da se jim naloži nalogo nemogoče – Mission impossible: rešitev zakona.

Iluzija “velikih dejanj”, s katerimi se reši zakon.. je tudi trojček. A enako kot s hišo, otroci, poslom.. se partnerstvo ne bo razvilo, zaživelo, če se vanj ne vlaga vsak dan!
Ogromno.. naporno.. kjer se balasira med lastnimi zahtevami in partnerja.. med svojim trenutnim počutjem.. priznavanjem ranljivosti in nesigurnosti.. skratka odkritosti med obema ves čas. Iskanje ravnovesja, kompromisov in konsenzov. Od malenkosti, do večjih stvari.
Ni enostavno.. zato večina ljudi prelaga stvari na “velika dejanja.” Američani npr.: v zelo drag zaročni prstan.
NIč pa se ne vlaga v medsebojni odnos!

Iti v trojčka, je tako ena takšnih neumnosti.. trojček ne bo ničesar rešil. Kvečjemu pospešil propad.. tako kot hiša.. tako kot otroci (ubogi talci neiskrenosti staršev).

še en update 🙂

Čist tak mimogrede, ker me tud nekaj drugega muči in bom odprl tud novo temo.

Z bivšo se razumeva zelo dobro. Deljeno skrbništvo, kreganja praktično nič, mogoče kak manjši nesporazum.

Ko gledam nazaj na najin odnos, je bil poseben, je bil v marsičem napačen, veliko napak sva naredila, sva se pa imela rada in sva bila odkrita in all in v vsem.

To eksperimentiranje je bilo nekakšna evolucija najinega odnosa, izkušenj, ali pomanjkanje le teh, pa moje želje da bi se ona počutila bolj ženstveno, zaželjeno, opolnomočeno.

Danes takšnih načrtov, z naslednjo nikakor nimam, čeprav pa moram priznat da me to na nek način vseeno vzburja (poredne ženske).

Pravega odnosa s tem ne bi želel in upal ogroziti.

LP