Seksualno raziskovanje ali zatiranje svojih nagonov
Sodeloval sem pri terapevtskem procesu osebe, ki je imela pogoste fantazije akta posilstva (se pravi da on/ona posiljuje žrtev). Izkazalo se je v ozadju močno sovraštvo do starša nasprotnega spola povezano z dejansko spolno zlorabo s strani sorodnika. Uglavem težka stvar.
Ta oseba še ni ozdravljena, vendar ima manj takšnih fantazij in pri spolnem odnosu s partnerjem/ko občuti večji spekter nežnejših čustev.
Kontrola ni dolgoročna rešitev. Zaradi takšne oblike kontrole lahko fizično/duševno zbolite ali pa resnično naredite kakšno neumnost, ki jo boste kasneje obžalovali.
Saj sem vam že večkrat namignil.
Velika verjetnost je, da je vaš seksualni impulz vsaj deloma poškodovan (glede na to, kar ste opisali glede sebe). Ne morem vam garantirati, da bi bilo to mogoče pozdraviti skozi psihoterapijo, vendar menim, da bi bilo vredno poskusiti.
Se pa metode zelo razlikujejo med sabo. Verjetno vsak najbolj hvali svojo 🙂 in z mano ni nič drugače.
OFF TOPIC
@ Bostjan_Topovsek
Se opravičujem, da se Vam je moj dopis zdel kjerkoli žaljiv. To ni bil moj namen.
Zapisana beseda je le del človeške komunikacije cca 17%, ostalo prispeva še glas ter večinski del: govorica telesa. Zato bo na daljavo tudi med ljudmi, ki so prijatelji in se zelo dobro poznajo, zelo težko določiti “ton” zapisanega. Je sarkazem ali ne? Verjetnost pravilno ugotoviti le to je le 50%, glej povzetek raziskave: http://archive.wired.com/science/discoveries/news/2006/02/70179
Glede na to, da se niti ne poznamo, bo ugibati toliko težje.
Obžalujem, da ste takoj določili, da vas anonimno žalim.. brez kančka dvoma v zmotljivost človeške interakcije.. in brez možnosti pritožbe (hkrati sodnik, tožni in še porota?) in in je sedaj vse skupaj prešlo v nekaj, kar na tej strani zaslona dojemam kot potencialna užaljenost.
Predvideval sem, da kot profesionalec s področja človeške komunikacije, imate verjetno ustrezno distanco do izrečenih stvari, formuov, zapisanega in se torej lahko osredotočiti na bistveno.
Toda preden odprem novo “ognjeno vojno” pojdimo najprej na začetek. Kaj me je zmotilo pri vašem pisanju?
“Nižji jaz” v naslednjem dopisu potem ne pomaga več dosti.
Zdaj, če rečem: drevo. Si bo vsak izmed nas v glavi predstavljal drugačno drevo. Nikoli ne bo isto.
Tudi, če rečem: rdeče.. bo imel vsak pred seboj nek drug odtenek te barve.
Sadizem in mazohizem tako Vi lahko dojemate na en način (recimo pretirano kliničen, čeprav trdite, da ne), sam bolj na simboličen in igriv način.. kar sem že nakazal v prejšnjem dopisu v smislu razlike “depresije” in klinične depresije.
Dodatno.
Severnoameriškemu indijanskemu plemenu Mandan je obešanje na kavlje nekaj čisto običajnega, neke vrste “obhajilo”, če malce karikiam – https://en.wikipedia.org/wiki/Suspension_(body_modification)..
[img]http://www.georgecatlin.org/Mandan-ceremony.jpg[/img]
za nas.. bo to ekstremno BDSM dejanje. Terapevti vseh dežel bi ubogega indijanca takoj zdravili samopoškodujočih teženj!
Njegovega “poškodovanega” odnosa do sebe.. svojega “nižjega jaza”.
Podobno se Šiiti bičajo, Indijci prebadajo.. nekatera afriška plemena celo obredno ženskam odstranjujejo klitorise.
Da o antičnih obredih Majev, Aztekov.. kot tudi bolj domačih Keltov ter Feničanov ne izgubljamo besed.
Velja za njih isti opis?
Ali jim je pač zaradi verske svobode, to vse dovoljeno? Oproščeno? (Oprosti jim oče, saj ne vedo, kaj počno..)
O vas nisem čisto nič raziskoval (ali je pač stavek sarkastičen?).
V primeru, da ni sarkazem, lahko samo povem, da sem videl vaš podpis, ki pač zbode.. seveda v kontrastu s tem, kar ste zapisali in me je hudo zmotilo (glej prejšnji citat).
Od kdaj sklicevanje na lastno avtoriteto šteje kot argument v katerikoli kredibilni in civilizirani debati?
Če vas res to tako zanima, uporabite dovolj dobro sintakso besed (lingvistični programer), da bo Google našel povezavo do vseh ljudi, ki so prišli do podobne ugotovitve.
Obstajajo tudi razmišljanja o paralelah med Visoko matematiko in Budizmom.. kot tudi Kvantno fiziko in Budizmom.. pa nisem ne Matematik, ne Budist, niti kvantni fizik. Lahko pa o tem berem in razmišljam, ane?
O BDSM – Bondage, Discipline, Domination, Submision, Sadism and Masohism – https://en.wikipedia.org/wiki/BDSM sem ravno dovolj prebral (tako leposlovja, kot intervjujev, čankov ter blogov), da si drznem o tem razmišljati drugače od vas.
Ali ja pač tudi to že prepovedano.. drugače misliti?
Argumenti, bi me prepričali.. zaenkrat jih nisem prav veliko videl glede BDSMja. Kot rečeno prej, simbolizem BDSMja določa kulturno okolje v katerm živimo. Nas določa pretežno krščanstvo, derivat tistega judovskega kozmičnega zombija:
[img]http://www.thequotepedia.com/images/87/christianity-the-belief-thate-some-cosmic-jewish-zombie-can-make-you-live-forever-if-you-symbolically-eat-his-flesh.jpg[/img]
In prav na religijo, kot takšno, leti moja pripomba. Če ste sam tudi veren, potem: ja, leti tudi na vašo vero.. in za to se ne opravičujem. Argumente za to sta kvalitetno podala tako Christopher Hitchens, kot Richard Dawkins in bi si verjetno zaslužilo svojo lastno temo.
Če pa niste verni, pa ne vidim razloga, zakaj bi morali biti prizadeti oz. ponižani.. kot rečeno, bi se lahko osredotočili na bistvo: strinjanja glede koristnosti spolne radovednosti in eksperimentiranja, pod pogojem, da se vse vpeletene strani s tem strinjajo.. ter potem še detajla, kjer se morda ne razumeva oz. ne razmišljava enako.
Paradoksalno pa o BDSMju pravite, da ne veste dovolj, hkrati o njem sodite.. podobno, kot ste neposredno meni in z moje strani zapisano. Brez da bi preverili ali je morda kje kakšen šum.. In ta del mi seveda ni čisto nič všeč.. niti mi ne more biti. (in je morda ta zapis ostrejši, kot bi brez Vaših obtožb bil)
Vi ste moderator, delate iz pozicije moči.. sam sem zgolj registrirani uporabnik. Zato ne morete, niti ne smete iz svoje pozicije moči nastopati z obtožbami.
Dodatno moja “anonimnost” je pa dokaj šibke narave, z zgolj osnovnim poznavanjem računalništva.
Nesporazum je torej okoli BDSMja.. Argumente zato, zakaj.. sem predstavil.
Pričakujem protiargument, debato.. nekaj, kar bo vsem skupaj zanimivo, nam razširilo obzorja.. ali pač potrdilo o napačni razumljenosti zapisanega.. kar ne bo prvič v zgodovini sveta (glej članek revije WIRED višje).
A dovlj o BDSMju, nesporazumu.
ON TOPIC
Osnovno pravilo partnerske zveze, ponavljam: Dovoljeno je tisto, s čimer se oba partnerja strinjata. Vsi, če jih je več.
Ter še nekaj bistvenih vprašanj glede osnovne teme – on topic: Ali je to neka fiksacija z nečim točno določenim, skorajda fetišom – kjer je objekt poželenja pomembnejši od človeka ali dejansko želja po igri, raziskovanju?
Vprašanje za milijon EURov, ki sem ga že nekajkrat postavil znotraj tem med.over.neta, pa je: Kaj storiti, ko se želje partnerjev glede spolnosti (ali drugih bistvenih stvari) drastično razlikujeta?
Naj si bo to število (1x na mesec – proti – vsak dan) ali obliki spolnosti (misijonarec, vanilija – proti – radovednost o vseh pozah, igrah, poželenjih).
Zakaj sem reagiral na vaše pisanje? Ker ste uporabili nekaj metafor in le te na slabšalni način povezali direktno z mano ali mojo strokovnostjo. Ob tem ste predvideli, da je moje razmišljanje apriorni in objektivno napačno (ste se v naprej odločili da o BDSM nič ne vem). Tak način pisanja (in govorjenja) v bralcu ustvarja trans in posledično hitre spremembe v nevronskih povezavah. Na prvi pogled vse deluje nedolžno, v resnici ni. Morda se ne zavedate kaj ste naredili (mislim da se), vendar lahko bi napisali samo: »Z Boštjanom se ne strinjam, ker …«
Vas ščiti anonimnost, mene sicer res ščiti status moderatorja, ampak kot vidite, tega statusa nisem zlorabil in nisem brisal ali kako drugače spreminjal vašega prispevka. Verjetno se strinjate, da sem v tem kontekstu jaz tisti, ki je bolj ranljiv.
Če napišem, da BDSMja ne prakticiram in ga ne poznam zelo dobro, to ne pomeni, da se glede tega ne smem opredeliti. Imam nekaj lažjih BDSM izkušenj, prav tako sem o BDSMju prebral nekaj literature … (zagotovo ne vse). Glede na moj osebni kriterij BDSMja še vedno ne poznam dovolj. Vendar pa tisto kar manjka, nadomeščam z znanji na drugih področjih (psihoanaliza, homeostaza, nižji jaz, hormonske kompenzacije, negativni užitek, trans …). Poznam nekaj ljudi (tudi klientov), ki to prakticirajo, prav tako sem se v sklopu študija naučil brati telesno strukturo in sem v njej v večini primerov sposoben prepoznati značajske elemente podrejenosti, superiornosti, sadističnosti, mazohističnosti ipd. (to lahko naredim tudi preko slike).
In ko povežem vse to v smiselno celoto, potem lahko napišem, da razumem koncept BDSMja dovolj dobro, da si dovolim o tem pisati. In da si upam povezati BDSM s siceršnjimi značajskimi karakteristikami ljudi.
Se pa zelo strinjam, da je pri tej debati težava tudi v razumevanju terminov. Tukaj se še stroka ne more popolnoma poenotiti, kaj šele laična javnost.
Glede plemena Mandan, Šiitov, Indijcev, afriških plemen, Majev, Aztekov, Keltov ter Feničanov res ne bi bilo smiselno izgubljati besed. Vedno boste našli primere, ko se bolečina (ali kakšna izmed oblik zloma/izgube ega) uporablja za doseganje različnih stanj zavesti. Toda vse to je povezano z njihovim stanjem podzavesti, značajem in verovanjem.
S/M odnosa ne bi šel ‘zdravit’, če vsi vpleteni prostovoljno in z polno mero zavedanja pristajajo na to (v določenih primerih in do neke mere to celo spodbujam). Toda, če bi pri videl, da obstaja odnos, kjer je ena oseba zlorabljena zaradi kakršne koli oblike manipulacije bi takšen odnos problematiziral, tako kot sem ga v konkretnem primeru v tej temi.
Star kitajski pregovor pravi: “Bolj ko opica pleza na drevo, bolj se vidi njen rep.“
Kitajski izreki so vedno malce zviti in večpomenski.. to je res. Vendar niso žaljivi, ker pač zahodnjaki vidimo opice kot nekaj “nižjega”.. v kitajski mitologiji je še zmaj velik pozitivec, opice pa tudi pogosto nastopajo kot junaki.
Pomen pregovora zato ni iskati preko prizme zahodnjaških predstav v svetu oz. z morebitno užaljenostjo.
Preprosto pomeni, da več, ko o dolčeni temi pišeš ali bolj, ko opravljaš svoje delo, poklic, hobije.. bolj se razkrivaš. Bolj si ti.
Osnovna tema tega dela foruma pa je prav to: kako se razkriti s partnerjem, kako se ujeti, najti kompromis ali vsaj konsenz. A o tem kasneje, v ločenem odgovoru.
Tudi naše bivanje med soljudmi, v živo, je anonimno. Nadenemo si maske slehernika in sledimo tako obče razglašenim kot tudi tihim in prkritim navodilom življenja znotraj lastne družbe. Javno vedenje, službeno vedenje.. nič od tega nismo dejansko mi. So le maske, podobne industrijski konfekciji, kjer je sicer končno mnogo izbire, a zelo malo unikatnosti oz. individualnosti.
Zato moramo “plezati na drevo”, da postanemo in smo videni kot tisti pravi jaz. Individualni.
In tako kot motijo te javne maske, ta stereotip človeka, kot “normalnega”.. tako tudi moti marsikaj specifičnega.
Glede BDSMja motijo klišejske in stereotipne opredellitve tako širše, populistične, kot strokovne javnosti (recimo Sanja Rozman ima že z običajno pornografijo probleme).
V določeni meri bi se upal trditi, da z obravnavanjem ljudi, ki zlorabljajo različne substance, kot tudi vse ostalo (seks, čustva – odnose na slplošno.. itd.).. ne vidiš več “normalnosti” temveč zgolj njen odklon – zlorabo.
Če se vrnem k analogiji s kladivom: “Če je edino orodje, ki ga poseduješ: kladivo; potem tudi vse probleme vidiš kot žebelj.”
BDSM ni žebelj. In ne da se ga obravnavati stereotipno zgolj s kladivom. Je tista opica iz kitajskega pregovora, ki mora plezati na drevo, da se vidi njen rep – da se vidi dejansko kaj je.
Za vsakega izmed nas bo to nekaj drugega, ker plezamo na različna drevesa, različno visoko.. in tudi naše značilnosti (simbolika repa) so različne.
BDSM ni sadizem in mazohizem, kot ste ga opisali Vi in je moteči citat zapisan v prejšnjem mojem odgovoru. Lahko sicer je, a v zelo omejenem obsegu.. in v povezavi z že zapisano primerjavo s kladivom: “Kladivo je izvrsten izum, a ne moreš preprečiti, da ne bi nekdo nekoga z njim ubil.”
Ljudje zlorabljamo vse.. substance, živali, predmete, soljudi.. ni, da ni. Vendar, ne zlorabljajo vsi ljudje. In ne v isti meri.
Gledati na BDSM zgolj iz perspektive “okvarjenosti” zato ne more dati neke širine. Operiranje s stereotipi pa je itak plitvo opravilo ponarejenih odnosov – meni bolj všeč ameriški izraz: FAKEING.
Kot rečeno oz. podano v povezavi, če ima “bdsm” kakršnokoli dejansko komponento sadizma ali mazohizma.. gre za ZLORABO (abuse) in ne BDSM.
BDSM se dotika treh osnovnih pravil: SAFE, SANE and CONSENSUAL – https://en.wikipedia.org/wiki/Safe,_sane_and_consensual – VARNO, ZDRAVO in SPORAZUMNO
VARNO – vse kar se počne, igra in raziskuje se počne na način, da se oceni riziko, prepreči nevarnosti..
ZDRAVO – aktivnosti se lotimo v “normalnem” stanju in ne pod vplivom jeze, močnih čustev, substanc ali drugih vplivov
SPORAZUMNO – vse aktivnosti so dogovorjene vnaprej in vključujejo privolitev vseh strani, začetniki (E.L. James) običajno vključijo v to igro “varnostno besedo” oz. v primeru, da govor ni mogoč, določen gib, kretnja ali predmet, ki se ga izpusti iz rok.. V dejanski BDSM sceni ni “safeword” izhodov, ker so stvari kvalitetno skomunicirane med partnerjema(i) oz. je vloženega že veliko raziskovanja, igre in poznavanja drug drugega.
Če torej pogledaš bistvo BDSM scene: Safe, Sane & Consensual – SSC, se vsaj meni zdi Vaš opis BDSMja, sadizma in mazohizma popolnoma zgrešen in izven konteksta. Bolj v smeri zlorabe, kot dejanske igre in raziskovanja dveh ali več partnerjev.
Zato tudi primerjava s tantričnim seksom, kjer se odvijajo podobne dejavnosti, samo zunanje pakiranje (in naše stereotipne predstave o tem) se razlikujejo.
Pri tantričnem seksu se enako posvečamo drug drugemu, raziskujemo.. in upoštevamo nekako tisto Budovo načelo, ki sem ga že zapisal: “Pomembna je pot, ne cilj.”
En takšen ameriški izraz, ki na hitro poveže tantrični seks, kot tudi BDSM in še tudi ostale seksualno igrivost je: “Pleasure postponing” prelaganje užitka.
Kontekst je najbolj smiseln v filmu “Vanilla sky” http://www.imdb.com/title/tt0259711/?ref_=nv_sr_1
Bolj priporočam ogled originala: “Abre Los Ojos” – http://www.imdb.com/title/tt0125659/?ref_=fn_al_tt_1 na strani podnapisi.net lahko najdete tudi moj prevod, moje podnapise za ta film.
“Pleasure postponing.”
Tudi ta izraz lahko nudi napačno razumevanja ali celo negativen kontekst. “Prelaganje” namreč razumemo lahko kot odlašanje, lenobo.. kar pa je v našem svetu polnem krščanskih dogem GREH.
Odlašati namreč ni nujno lenobnost in je lahko izredno koristna za naše možgane, ki medtem na vse možne kreativne ter paralelne načine iščejo rešitve.
Nenazadnje je Douglas Adams dobil idejo za svoj Štoparski vodnik po galaksiji ležeč v jarku blizu Insbrucka, z brisačo v roki (in malce pod gasom).
Tudi John Lenon je bil znan po tem, da je “lenaril” cel dan na kavču.. se praktično ni iz njega premaknil.. potem se je pa vsedel za klavir in spravil skupaj “Imagine”.
Tesla, Beethoven in drugi geniji so vsi znali reševati, konstruirati stvari v glavi.. nekakšen lasten CAD/CAM.
Podobno tudi odlašanje v “Pleasure postponing” dejansko prinaša spoznavanje drug drugega, najsi bo s tantričnim, BDSM ali drugim pristopom – najbolje kar z vsemi :))
Zdaj.. imamo glasbenike, ki obvladujejo en inštrument.. virtuozi. In so tisti, ki obvladujejo veliko različnih inštrumentov.. od omenjenih starih klasikov, do Lenny Kravitza do domačega Boštjana Gombača – http://bigband.rtvslo.si/koncerti/bostjan-gombac-v-linhartovi-dvorani-cd/
Patty Diphusa je žal po desetletjih aktivnosti “odšla” z naše scene – https://www.youtube.com/watch?v=KjT7ODR-NgA&list=RDKjT7ODR-NgA#t=3
In tako tudi ljudje znamo uživati v različnih zvrsteh glasbe, kot tudi pristopov, tehnik seksualnsoti, kjer je namen: igra, spoznavanje, užitek, veslje.. kjer je ves čas vse Safe, Sane & Consensual in nikjer tiste kvazi “poškodovane” oblike ljubezni, pristnosti in povezanosti”.
Enako tudi v vseh ostalih človeških dejavnikov.. od omenjene kuhinje, kjer enako dajemo skupaj SLADKO in KISLO.. kot mešanje različnih okusov, začimb.. sky is the limit.
SAFE, SANE and CONSENSUAL – SSC
Pa je bistvo te teme.. in se tako tudi BDSM nekako sedaj povezuje v celoto. Gre za partnerski odnos.. za veselje do igre, spolnosti in raziskovanja.
Kot rečeno, je dovoljeno vse, s čimer se oba (vsi) strinjata.. kar je že v osnovi del BDMSja: SAFE, SANE and CONSENSUAL – SSC.
Na enak način se mora odvijati tudi celotno partnersko razmerje, če žellimo ohraniti ljubezen in spoštovanje obeh partnerjev.
Kot že velikokrat, moram ponovno zapisati, meni najljubši opis tega, KAJ LJUBEZEN JE (spolnost tudi). Simone de Beauvoir v Drugem spolu pravi: “Avtentična ljubezen je recipročno prepoznavanje dveh svobod.”
Tudi Erich Maria Remarque ni bil daleč s svojim stavkom: “Svoboden si do svobode drugega.”
Zato tudi avtor te teme s kreiranjem le te nekako zgreši poanto. Vsa ta komunikacija, vse to energijo, verbalno raziskovanje, razmišljanje.. izpovedi, odkritost.. bi moral usmeriti v svojo partnerico.. Kreiranje te teme, javne izpostavitve njunega problema, pa bolj diši po tem, da si skreiraš neko vrsto opore – argumentov, s katerimi boš svojega partnerja obvladoval in ne spoštoval. To pa je manipulativno.. in nič v povezavi s SSC.
Seveda to ni nujno.. ampak ljudje res znamo vse zlorabiti (zase)..
Sam gledam na to, kot iskreno radovednost.. iskanje.. znotraj negotovosti, ko se pojavi med partnerjema prevelika razlika, če ne že razkol.
Sam sem se že znašel na takšnih različnih bregovih.. zato sem tudi postavil tisto “vprašanje za milijon EUR”: Kaj storiti, ko se želje partnerjev glede spolnosti (ali drugih bistvenih stvari) drastično razlikujeta?
Zaenkrat (še) nisem prejel rešitve.
“Odgovorov” kar nekaj:
– ločitev (manipulativno),
– varanje (manipulativno),
– in terapija (konstruktivno).
Izbrati pravega terapevta je včasih težko, ker se dandanes tako že prav vsak poimenuje (recimo: Roman Vodeb http://www.romanvodeb.com/predstavitev/ , da o kakšnih še bolj “čira čara”, new age druidih ne izgubljam besed)
Žal je glede terapije tako kot z obrtniki, če smem biti krut. Pri pečarju, čeprav sam to nisi.. lahko vidiš ali je kvalietno opravil svoje delo. Pri terapevtu je to včasih težje oceniti (pri Vodebu takoj vidiš, da mu marsikaj manjka).. ni pa izgovor, da zato ne bi šel. So ljudje, ki pojem terapija – zlorabljajo. Ljudje znamo zlorabiti vse. Vendar terapija je nekaj dobrega. Zato pravim avtorju te teme: Pojdi.
Če ne ustreza (obema), se terapevta zamenja.
Pred izbiro terapevta pa se seveda splača preveriti po katerih metodah deluje (niso vse ravno “s tega planeta”) in še bolj pomembno, da niste z njim že v osnovi v konfliktu.. glede politke (on desničar.. vi levičarji), religije (on globoko veren, vi ateistični).
Stepni_Volk,
vaš zadnji post mi je všeč in daje dodano vrednost k razpravi. V bistvu se z večino stvari zelo strinjam, saj verjamem v podobno filozofijo.
Toda vse ste dali v isti koš in to opravičujete z diverzifikacijo. Ne vidite pa anomalij, ker jih ne želite videti. Verjetno pa jih jaz zaradi profesionalne deformacije vidim preveč. Toda, če malo pretiravam, je po vašem mnenju OK, da osebo fizično ali duševno poškodujem, če sva se prej o tem pogovorila in dogovorila. Pravno to sicer zdrži (in ja oba sta pri tem občutila določeno obliko sproščanja različnih hormonov užitka), vendar kljub temu ne morete takšnemu dejanju odvzeti elementa sado-mazohizma, samo zato ker v odnosu ni očitne prisile (čeprav je ponavadi velika nadrejenost-podrejenost … in to je že samo po sebi patološko).
BDSM (podobno velja tudi za pornografijo, različne fetiše …) je po mojem mnenju posledica tega, da je seksualni impulz pri nekomu bil že zelo zgodaj (2-6 let) na nek način sprejet na specifičen način (pogojevanje, zanikanje, zatiranje, zloraba ipd) in to je pomagalo formirati njegov tako seksualni kot značajski ustroj. Lahko, da se zelo motim, vendar do sedaj še nisem uspel niti videti posnetka, fotografije niti srečati osebe, kjer bi bilo drugače. Bi pa bil zelo vesel, če bi se imel možnost v živo pogovoriti z nekom, ki to prakticira in meni nasprotno.
Tako kot je lahko maska to kar pišem jaz, je lahko maska to kar pišete vi skupaj z vso literaturo, ki jo navajate.
Še vedno menim, da sem kot terapevt (in oseba) zelo odprt do zelo širokega spektra ljudi in njihovih navad. Človeka se nikoli ne trudim ‘popraviti’ v skladu s svojo predstavo o svetu (to mimogrede predstavlja celo kršitev psihoterapevtskih načel), ampak vedno delam samo na tem, da nekdo odkrije (in sprejme) pristnega sebe. In če nekdo prakticira BDSM (in gleda ektremno pornografijo, so mu všeč samostoječe nogavice …), in ima težave v partnerskem odnosu, se njegovih seksualnih navad ne bom dotikal tako dolgo, dokler to ne vpliva negativno na partnerski odnos. In če vpliva (in ponavadi vpliva), je seveda pomembno, da raziščem kako se je pri obeh osebah razvijala seksualnost od 0 let starosti naprej.
Kaj storiti, ko se želje partnerjev glede spolnosti (ali drugih bistvenih stvari) drastično razlikujeta?
Vsekakor na obeh straneh raziskati kaj je v ozadju. Zelo je dobro, če sta oba toliko radovedna in motivirana, da sta sploh pripravljena to narediti. Žal to ni zelo pogosto in v večini primerov pari pričakujejo, da pritrdim mnenju enega in ovržem mnenje drugega. Dokler par ostane na tem nivoju, jima ne morem pomagati in lahko delam samo z osebo katera je pripravljena “delati na sebi”. Žal moram ugotoviti, da je seksualni impulz pri večini ljudi (žensk in moških) še vedno zelo blokiran in da je odpor raziskovati to področje še vedno zelo velik.
Izbrati je potrebno terapevta, ki je dovolj kompetenten, da lahko pomaga (čisto je vseeno v kateri stranki je). Noben dober terapevt ne bo vsiljeval svojih prepričanj klientu. Seveda pa vsak terapevt sledi nekemu modelu, če to želi ali pa ne (tudi z mano ni drugače, in kakšen delček tega modela poskušam razložiti tudi na tem forumu). Vendar, če dela dobro in če ne more več tolerirati klienta (izgubi objektivnost) mora iti na t.i. supervizijo ali prekiniti terapijo. Je pa v praksi res tako, da se terapevt in klient ponavadi “ujemata” v okviru nekega modela. In zato je pomembno, da terapevt nenehno širi svoje obzorje zavedanja in se je pripravljen učiti (tudi od klientov).
Opomba: če terapevt nekaj tolerira, to ne pomeni, da daje klientu alibi za neko dejanje.
Menim, da vam pogled na BDSM spet slepijo stereotipi. Znotraj BDSM igre, tako kot pri tantrični ne potrebuje biti nihče poškodovan. To je že ves čas isti nesporazum.
Ponavljam.. bistvo je: SAFE, SANE & CONSENSUAL – SSC! BDSM gre do tiste sporazumne meje, ki ne botruje poškodbam.. tako fizičnim, kot psihološkim. To je vendar pomen besed SSC.
Ker obratno, pod vašo definicijo, je potem večino športov psihofizično samo škodujočih. Da ne govorim o tem kako dušo otrok poškoduje obisk verouka.. Vsak večer gledanje TV Dnevnika..
Kot že zapisano višje:
– Kakšna poškodba se zgodi, če partnerju zavežeš oči (magari s spalnim “naočniki”, ki jih dobiš gratis pri različnih letalskih prevoznikih)?
– Kakšna poškodba se zgodi, če partnerja prikleneš na posteljo (z namenskimi igračami – lisicami ali pravilnim vezanjem, ki ne ovira krvnega pretoka in torej nič ne škoduje)?
– Kakšna poškodba se zgodi, če partnerju potem nosimo okušati razno hrano?
– Kakšna poškodba se zgodi, če po partnerjevem telesu sprehodimo ledeno kocko?
Otroški avtomobilček.. polijemo pijačo, namažemo Nutelo itd.
– Kakšna poškodba se zgodi, če se ga malce “našeška” (da se prekravavi koža – večja dojemljivost dotikov), kjer ni nobene fizične poškodbe?
– Kakšna je poškodba, če se igra različne vloge – človeške ali živalske?
– Kakšna pošlpdba se zgodi, če se uporabi “umazane” ali “nespoštljive” besede?
Človeški možgani so fenomen.. neverjetno kaj vse znajo povezati v vzdraženost, vzburjenost.. in seveda užitek.
Kot rečeno BDSM je izredno širok spekter.. in gre za IGRO, radovednost, spoznavanje. In ne gre za cirkuško virtuznost, kjer si mečeš nože.
Niti ne gre nujno za performace vzdržljivosti človeškega telesa in duše.. kot si to, sedaj že zelo očitno, popolnoma narobe predstavljate.
Če se vrnemo korak nazaj, je eden izmed vzrokov izbire partnerja tudi možnost preigravanja scenarijev manjkajočega iz otroštva.. kot seveda tistega skritega izza zaslona ( Glej: Robin Skynner & John Cleese: Družine in kako jih preživeti – http://www.emka.si/druzine-in-kako-v-njih-preziveti/PR/27530.. ter v Slovenščino neprevedeno nadaljevanje: Life and how to survive it ).
Podobno nam igra v spolnosti enako lahko prinese osvojiti ali premostiti določene strahove, manjke iz preteklosti. V varnem objemu partnerja, spolnosti.. je včasih lažje. Pozitivna spodbuda, da tudi več o sebi razkrijemo, kot bi sicer.
Ljudje smo različni.. in eni bodo izbrali pasivno verbalno pimplanje, ki bo potekalo 10 let in več, pa se ne bo nihče nikamor prav veliko premaknil.
Po drugi strani pa lahko vstanemo in stvari NAREDIMO.
V One Flew Over the Cuckoo’s Nest, l.1975 – Randle Patrick McMurphy s tem, ko odpelje psihiatrične bolnike na izlet, naredi paradoksalno več za njih, kot leta tabletkiranja in “terapij”. Seveda gre v filmu tudi za simboliko opresije sistemov (vseh sistemov, tudi najbolj benevolenten je še vedno represiven).
Poanta je, da je akcija včasih več vredna, kot zgolj “razumevanje” in teoretiziranje ter iskanje “vzrokov”. Strahov in negotovosti se lahko rešimo z osvjanjem potrebnih znanj oz. izpostavljanju razmeram, ki v nas kreirajo stisko. Zgolj teoretično se ni še nihče naučil plavati, niti ni zgolj z besedami zmogel premagati Strah pred letenjem (kar je pardoksalno tudi naslov romana Erice Jong).
Najboljša je seveda kombinacija obojega, kjer pa je vloga terapevta, da pravočasno presodi, kdaj je čas za eno ali drugo. Umirejenega soočanja ali aktivnega delovanja.
In ja, BDSM vključuje točno vse to.
PRIMER:
Avtotaritaren oče.. potem učitelji, nato nadrejeni. Kako se znebiti uporništva do avtoritete (ki sama po sebi ni nujno “hudobna”).
Z igranjem vlog, kar je tudi običajna praksa terapij, se ta odpor do avtoritete lahko zmanjša, obvlada..
Naše “zdravo” ravnanje v vsakodnevnem človeškem življenju namreč pretežno nismo osvojili pri terapevtih, temveč ravno z igro.. preigravanjem vlog v otroštvu, mladosti in starosti.
Igra je tudi tisti najbolj spodbudni element, ki nas pripravi do tega, da se učimo. Napredujemo. In s tem bolje živimo.
Lahko sicer zgolj tehnično spoznavamo seksabilnost našega telesa.. tantrično, BDSM.. kjer je edina omejitev naša domišljija.. ter sposobnost ovreči stereotipne predsodke in izkrivljene predstave, kaj naj bi nekaj zares predstavljalo.
Napačna predstava o BDSM je verjetno prisotna tudi zaradi profesionalnih Dominatrix (oz redkejša moška različica: Master, Dom). Domin teh pri nas ni (VIR: intervju “sužnja” v Mladini). Profesionalna dominacija je namreč plačljiva usluga, primerljiva plačljivim spolnim uslugam. Prostitucija pa ni nekaj, kar se dogaja znotraj partnerstva, mar ne?
In tudi njih, Domine, napačno jemljejo. Praviloma Domine ne nudijo spolnih uslug in z njimi ni moč seksati. Niso prostitutke. Veliko bolj so podobne malce bolj specifičnim, aktivnim terapevtom.
Paradoksalno pa imajo Američani tudi spolne terapevte, ki pa nudijo spolne usluge, ki se jih ne tretira kot prostitutke.
Po eni strani Domine, ki se jih razglaša za prostitutke, čeprav njimi ni moč seksati.. na drugi spolni terapevti, s katerimi se seksa, a hkrati niso prostitutki.
Tista še bolj napačna predstava o Dominah je, da je vse to samo ena Kri, mrcvarjenje in brutalne žalitve. Sploh ne.
Večina kvalitetnih, je subtilno izverziranih v tem, da premikajo meje.. kar nenazadnje počne tudi osebni trener, pa ga zato ne bo nihče obsojal, da bo “poškodoval” svoje stranke.
Uhani?
Ja, kdo je pa tako šel poškodovati svojo lastno hčer.. ženo?
Tattoo?
Kakšno trpljenje in dolgoročan poškodovanost!
Piercing?
Kakšno nezavedno samo škodujoče vedenje!!
Gasilci, vozniki reševalnih vozil, policisti, vojaki..
Z njimi je itak vse nekaj narobe, čeprav konsenzualno opravljajo svoj življenjsko nevaren poklic. Poškodujejo lahko celo smrtno sebe, kot druge!!
U got the point?
Vse kar ste navedli kot primer BDSMja so zelo mile oblike le tega (sam tega sploh ne bi imenoval tako). In da, tudi nekatere oblike športa, verska fanatičnost, ekstremni piercing in tattooing (lahko) kažejo na velike količine prikrite sovražnosti in osebnostne razklanosti.
Ampak bodimo konkretni. Prilepite na forum slike treh BDSM oseb (mora se detajlno videti celo telo – no morda je bolje, da mi jih pošljete po e-pošti), ki živijo BDSM kot ga opisujete (prosim ne takšnih, ki vozijo avtomobilčke po telesu osebe, ki ima zavezane oči). Zanima me BDSM ekstrem – kot ga vidite vi.
In da v Core Eenergetics ne skušamo samo razumeti vzroka (in teoretizirati o njemu), ampak kreiramo okoliščine, kjer lahko klient doživi in občuti sebe v popolnosti. In sem spadajo vse možne spolne fantazije, morilski bes, sadizem ipd. Po mojim dosedanjih izkušnjah je v ozadju tega pogosto samo globoko hrepenenje po podpori, dotiku, sprejemanju in ljubezni enega ali obeh staršev. In če/ko se rane zapolnijo z ljubeznijo/sprejemanjem/razumevanjem, ki jo daje terapevt (lahko tudi partner ali skupina) se dogaja zdravljenje na več nivojih hkrati – in človek se spremeni od znotraj navzven.
Lepo vas je bilo brati, vendar na zadeve gledava iz dveh različnih perspektiv. Mislim, da stališč ne bova zbližala tule na forumu. Zdite pa se mi zelo zanimiv človek, zelo inteligenten, zelo dobro se izražate in z veseljem si vzamem čas za pogovor z vami v živo (in tega vam ne bom računal 😉 ).
Naj bo dovolj te debate, imam še precej obveznosti, in želim odgovoriti še v drugih temah.
Avtor, kot sem že napisala … začni z majhnimi koraki, predvsem pa se z ženo pogovarjaj o svojih željah.
Ni nujno, da se ti bodo fantazije uresničile, ampak včasih pomaga že to, da jih vsaj lahko poveš naglas. Spodbudi ženo, da ti tudi ona govori o svojih. Postanita (spet) igriva. To, kar ti misliš, da si želiš, je pa zelo težko uresničljivo, kot sem ti že napisala. Vsekakor pa je popestritev spolnosti uresničljiva.
Ne vem, zakaj je tvoja tema zašla v teoretično debato. Mislim, da je stvar veliko bolj preprosta. Vsi, ki nam je partner privlačen in do njega čutimo ljubezen, si želimo tudi zadovoljujoče spolnosti in telesne potešitve, ki je hkrati tudi čustven potešitev. To, da lahko izraziš svoje želje in mogoče uresničiš kakšno malo bolj nestandardno fantazijo, par lahko močno zbliža in poglobi vez med dvema. Vem, o čem govorim.
Dragi avtor, meni pa ni jasno – ali ima žena kakršnekoli fantazije? Kaj ji je všeč? Kaj sta naredila z igračkami, ki sta jih kupila v sex shopu?
Občutek imam, da si preveč ‘navalil’ s tem, da bi rad uresničitev vseh svojih fantazij, pa se je žena malo prestrašila in je zdaj verjetno še bolj zadržana kot prej. Vsaj jaz bi verjetno tako reagirala, čeprav sem odprte glave za razna raziskovanja 🙂
Če pomislim, kaj s partnerjem trenutno počneva v postelji (in se pri tem imava zelo fino) na njegovo pobudo, bi bila pred par leti definitivno proti temu, saj bi se mi zdelo ‘preveč’, ker pa sva do tu prišla z malimi koraki, sem se lahko tudi sama sprostila in uživam. Nekateri pač rabimo malce bolj počasen in zmeren pristop, ne pa kar takoj trojčka z bičanjem, če malo slikovito ponazorim.
Mogoče bi se tebi koraki, ki se zdijo primerni in sprejemljivi tvoji ženi, zdijo premajhni in korakanje prepočasno, ampak po moje je to edina pot, da se v spolnosti nekoč nekje srečata.
pozdravljena sivka,
seveda jih ima, pravzaprav podobne, le da je ona večinoma mnenja, da naj fantazije kot take tudi ostanejo…(bi rekel da so njene še bolj žgečkljive).
Pogovarjava se veliko, si piševa, se imava fajn, seksava kot zajca, tud igračke uporabljava, vendar je ona tak nežen tip človea, da ji tud najboljša plastika in slikon med nogami ne sedeta tako kot pravi.
Sicer me je pa ravno prejšnji teden doma pričakala oz. sliko poslala v novem seksi sp. perilu 🙂
In ja, kar se mene tiče greva počasi, ker se o teh stvareh pogovarjava že 10 let, sicer pa res mogoče kakšno leto ali dve bolj intenzivno in odkrito (moškemu ni tak lahko priznat da bi svojo posodil, vsaj ne v družbi kjer bi vsi mačoti naj imeli dve naenkrat v postelji), tako da sem vesel in srečen, ker se vseeno počasi stvari premikajo.
Nimam nekaj dosti časa za pisanje v službi, bom pa spet enkrat ko spat ne bom mogel napisal kaj več o tem kje sva.
LP vsem!
Hvala za odgovor, avtor! Dokler čakam na dodatna pojasnila, bom dodala še podvprašanje – kaj je razlog, da tvoja partnerka meni, da bi fantazije morale ostati le fantazije?
Mene recimo dokler zadeve ostanejo med mano in partnerjem in sva oba za, od uresničitve fantazije včasih loči le to, da mi je včasih malo nerodno povedati, kaj bi hotela (kadar me kaj loči od uresničitve), ampak se sčasoma le opogumim, ker partnerju zaupam. Zame je bilo pravzaprav kar odkritje, ko sem ugotovila, da sem zdaj v zvezi z nekom, s katerim bi pa res verjetno lahko uresničila skoraj vse, kar mi pade na pamet.
Včasih imam tudi še vedno težave sama s sabo, ko se mi zdi nekaj v fantaziji čisto ok, v realnosti pa se kar obotavljam. Ugotavljam, da zato, ker so nekatere stvari skozi naše odraščanje in življenje preprosto predstavljene kot slabe, napačne, pokvarjene, sprijene … in te podobe, kljub temu, da racionalno ne razmišljaš na ta način, nekje v podzavesti ostanejo. Če si pridno hodil k verouku, je verjetno še huje, heh. Ampak dokler se tega zavedaš, se teh podob da otresti.
Večja težava pa mi je recimo prav tretja oseba, čeprav seveda me matra firbec in tudi o tem razmišljam. Ni me strah, da bi jaz ali partner pobegnila z njo/njim, me je pa strah, kako bi ta oseba vplivala na dinamiko v odnosu. Kaj bi spremenila? Kako bi bilo po tem?
Pa še – Slovenija je majhna, hitro se razve kdo s kom in kaj, tega pa hvala, ne bi 🙂 Mogoče kdaj v tujini … kdo ve.
Morda pa jo skrbi kaj v tej smeri? Imam ravno čas, pa sem se razpisala o sebi, mogoče pa sva si s tvojo partnerko kaj podobni v razmišljanju in ti lahko pomagam jo bolje razumeti. Ali pa sploh ne! 🙂
In da se razume – moje pisanje niti slučajno ni kakšno povabilo k trojčku ali kakršnem koli sodelovanju na ta način 🙂 Midva sva še daleč od tega in greva lepo počasi … pred nama je po moje (upam) še veliko zanimivih let – in verjetno pred vama tudi!
Mislim, da si lahko srečen, da imaš tako odprto in pohotno partnerko, sploh, če imata že družino, ki je prepogosto vzrok, da se spolnost skrči na minimum. Ne vem, če bi bila na tvojem mestu pripravljena žrtvovati tak zakon za uresničitev parih fantazij. Mogoče te pa reši VR čez nekaj let, heh.
Družina še zdaleč ni vzrok, če so razmere kolikor toliko normalne. Je pa prikladen izgovor.[/quote]
Izgovor je potreben le, kadar ni komunikacije ali zaupanja, ali pa je seks tako slab da si ga ne želi.
Če ti je interes da je njej lepo, in se znaš malo potrudit bo vsaka želela samo več seksa, ne manj.
p.s.: dejstvo pa je da gre marsikatera ženska skozi težko poporodno obdobje, kjer ji partner ne stoji ob strani in si ne vzame svoje vloge. Zakaj?
Ženske so zaščitniške, ampak moški-fantje pa prikladno takoj obupajo in se umaknejo…zašel sem….skratka tukaj se začne rušit dinamika v odnosu.
lp
Družina še zdaleč ni vzrok, če so razmere kolikor toliko normalne. Je pa prikladen izgovor.[/quote]
Izgovor je potreben le, kadar ni komunikacije ali zaupanja, ali pa je seks tako slab da si ga ne želi.
Če ti je interes da je njej lepo, in se znaš malo potrudit bo vsaka želela samo več seksa, ne manj.
p.s.: dejstvo pa je da gre marsikatera ženska skozi težko poporodno obdobje, kjer ji partner ne stoji ob strani in si ne vzame svoje vloge. Zakaj?
Ženske so zaščitniške, ampak moški-fantje pa prikladno takoj obupajo in se umaknejo…zašel sem….skratka tukaj se začne rušit dinamika v odnosu.
lp[/quote]
Je možno tudi to, vendar še vedno mislim, da je zelo pogost vzrok v načinu izbire partnerja, ko se ljudje odločajo po principu “vrabca v roki” (je “skrajni čas”, da se ustalijo in usvarijo družino) in/ali dajanju prednosti enim njegovim lastnostim ter zanikanju pomembnosti drugih (je pripraven resen, zrel, bo dober mož in oče, “ampak ni tiste iskrice”). To je lahko tudi vzrok težavam, ki jih sam omenjaš, kajti tudi s podporo partnerju je tako, da sta potrebna dva: eden, ki jo je pripravljen dajati in drugi, ki jo je pripravljen prav od njega sprejemati.
Predvsem v svojih fantazijah nisi osamljen. Tako pomoje občasno razmišlja(mo) še precej ljudi.
Sprašuješ ali se spustiti v to in uresničiti svoje fantazije… En dober psihološki trik, s katerim si morda lahko pomagaš do kvalitetnega odgovora na to vprašanje je, da v trenutku ko misliš, kaj vse divjega doživljate ti, tvoja partnerica itd, prenehaj s tem erotičnim razmišljanjem in začni razmišljat kako si prišel do teh misli, kaj občutiš v želodcu, intuitivno, kaj zate pomeni menjava, kako se ti bo spremenilo življenje, itd…
Ko si boš odgovoril zakaj imaš te fantazije, boš imel tudi zares kvaliteten odgovor na vprašanje ali jih uresničiti.
Te fantazije, kako se tvoje draga ljubi z drugim itd so lahko posledica potlačene psihološke rane, npr v ljubezni do samega sebe, iz otroštva itd… Pa bi potem prej kazalo pozdravit svojo dušo… Če bi bilo to in če boš imel pozdravljeno osebnost, si lahko tega ne boš več želel.
Pa še nekaj, ha ha, razmišljam ali bi to sploh napisal. Način kako se tvoja draga pogovarja s teboj o temi menjave spolnih partnerjev, kakor si ti to opisal, mi kaže, da je čustveno kar odsotna oz distancirana. Lahko je tako zaradi problematične teme. Lahko pa.. samo da ona že ne počne kaj takega?
Vsekakor sem proti zatiranju nagonov, ki tvoji niso ne nezakoniti , ne nemoralni. Lahko se človek tudi malo spusti v to, da vidi kaj dogaja, pa potem pogleda psihološko plat…
Ehm, jaz sem v podobnih razmerah zdrzal 20let, ko je seks prisel na vrsto parkrat na mesec, sem z uzitkom skresal drugo zensko, ki je prosila za seks.
Se pa strinjam, da bi bilo prav, da se locim, vendar mislim, da bi bilo prevec za vse vpletene. Zato zaenkrat ostaja tako, kot je. Kaj bos naredil ti, pa ves le ti…