Ti … a to ti je argument v debati?

Ti … a to ti je argument v debati?[/quote]

Standardni izgovor ljudi, ki v resnici ne vedo kaj bi radi od življenja.

Vsak ima svoje sladke seksualne fantazije, ampak je pomembno da ostanejo le fantazije. Realni svet je nekaj precej drugačnega in po mojem mnenju ni pametno nikoli prestopiti določenih mej. Partnerski odnos je zelo občutljiva in slabo oprijemljiva zadeva, zato tukaj lahko seksualno eksperimentiranje poteka samo med partnerjema samima. V tistem trenutku, ko v ta svet seksualne intimnosti vstopijo drugi ljudje je partnerstvo pokončano.

Kako pa veš, če nimaš te izkušnje?

Bolane nagone je treba zatirati, mislim da tu nimamo kaj komentirat. Kot človek si to, kar si dovoliš da si. Če si pa tip želi uničiti zvezo, družino in življenje nasploh, zato da bo lahko se ižživljal na swinger partyjih z neznanimi pari pa naj kar izvoli. Samo prej naj pusti svojo ženo in otroke ter se za vedno poslovi od njih, sploh pa naj svoje žene ne nadleguje s takimi svinjarijami.

Seveda imamo kaj komentirat! Obstajajo ljudje, ki spolnost doživljajo drugače kot ti. Ne vem, zakaj misliš, da je tvoje dojemanje intime edino pravilno in zavezujoče za vse te milijarde ljudi na planetu?

Zelo veliko parov je, ki svingajo. Nič ni narobe z njihovimi zvezami, vse je stvar dogovora. Obstajajo tudi ljudje, ki pritiskajo na partnerje, ker oni bi svingali, partner pa ne bi – to pa je narobe. Najslabši so pa tisti, ki varajo. Svingerji so svetlobna leta pred njimi po iskrenosti, morali in odnosu do partnerja.

Seveda imamo kaj komentirat! Obstajajo ljudje, ki spolnost doživljajo drugače kot ti. Ne vem, zakaj misliš, da je tvoje dojemanje intime edino pravilno in zavezujoče za vse te milijarde ljudi na planetu?

Zelo veliko parov je, ki svingajo. Nič ni narobe z njihovimi zvezami, vse je stvar dogovora. Obstajajo tudi ljudje, ki pritiskajo na partnerje, ker oni bi svingali, partner pa ne bi – to pa je narobe. Najslabši so pa tisti, ki varajo. Svingerji so svetlobna leta pred njimi po iskrenosti, morali in odnosu do partnerja.[/quote]

En pogled in drug pogled na življenje. Vse OK dokler ne pride do kolizije. Takrat šele izveš kdo v resnici si in koliko ti pomeni družina.
Tale avtor teme pa zase še vedno ne ve kaj bi rad od življenja.

Nisem se nameraval dodatno vključevati v debato, vendar bi rad nekaj dodal, da ne bi šla debata v preveč obtožujočo smer. Deloma imate prav. V kolikor ne bi obvladovali svojih nagonskih impulzov, ki prihajajo iz “nižjega jaza” bi se verjetno zelo hitro pobili med sabo, še več bi bilo posilstev in drugega kriminala. Naloga EGA je med drugim tudi to, da omejuje nagonske impulze.

Vendar pa obstaja še druga plat tega zatiranja, kot ste sami napisali. Vsakršno zanikanje in blokiranje nagonskih impulzov v telesu ustvarja kronične telesne napetosti, to pa telesu jemlje ogromno energije. Poleg tega se začnejo ti nagonski impulzi izražati na druge bolj prefinjene in manipulativne načine, ali pa ustvarjajo psihosomatske težave. V terapevtskem smislu je veliko lažje delati z nekom, ki je pristen v svojih negativnih impulzih, kot z nekom, ki jih je tako zelo zatrl, da se jih niti ne zaveda več, ima pa kronične glavobole, težave z erekcijo, bolečine v želodcu, raka, depresijo in druge težave.

Sadomazohistični seksualni impulzi ne nastanejo sami od sebe. Nastanejo zaradi takšnih ali drugačnih zavestnih in podzavestnih ravnanj okolja do otroka. Genetika sicer tukaj igra pomembno vlogo, vendar vedno v kombinaciji z okoljem.

Kaj lahko torej storimo? Če impulze nižjega jaza izrazimo, lahko škodujemo drugim, če pa jih ne, škodujemo sebi (in tudi drugim na manj očiten način). Glede na moje strokovne in osebne izkušnje se po terapevtskem procesiranju in izražanju negativnih impulzov, v ozadju vedno odkrije hrepenenje po pristni bližini, ljubezni in sprejemanju. Ko se to hrepenenje sreča z bolj zdravim okoljem, negativni impulzi počasi izzvenijo.

Je pa seksualni impulz eden najmočnejših in precej spretnosti je potrebno, da energijo seksualnosti brez blokiranja usmerimo v “strugo”, da jo lahko uporabimo za razvijanje višjih kvalitet zavedanja in bivanja. Brez seksualne energije ni prave vitalne in življenjske energije. Zelo veliko ljudi to energijo blokira v svojih mislih, napetostih v čeljusti, vratu in v medenici.

Menim, da je izraz “bolan nagon” za konkretni primer pretiran ali vsaj nespretno napisan. Je pa seksualni impulz zagotovo deloma blokiran, zato za izražanje potrebuje ekstremnejšo miselno, čustveno in telesno stimulacijo.

Žal ali na srečo? ne obstaja napisano pravilo kaj je prav in kaj narobe, kaj je normalna družina/družba in kaj nenormalna, kaj je normalno obnašanje in kaj nenormalno… V bistvu obstajajo neke norme obnašanja (nenapisana pravila) v družbi, ki si jih lahko (ob nevzgojenosti) vsakdo tolmači malo po svoje in te meje se postavljajo vedno bolj na široko/ohlapno. Posledično širša družba nazaduje (v medsebojnih odnosih) kar pripelje do njenega propada. Te stvari se nam ponavljajo skozi celotno zgodovino in zdi se, da se iz tega nič ne naučimo. Mlajša generacija se sicer uči, a nima izkustva.

Za konkreten primer bi rekel, da temu moškemu manjka nekaj osnovnega razumevanja kako deluje družina, kakšno vlogo naj bi imel posamezen partner v njej.
Menim, da si njegova ženska želi neko varnost, zase in za svoje otroke, nenazadnje tudi zanj. Tudi spolnost dojema kot predajanje svojemu moškemu, ki mu zaupa. Menjavanje partnerjev pa ruši to zaupanje/varnost in to ona ve/čuti zato se temu upira. Lahko celo sanjari o čem podobnem, a pri ženskah se spolnost dojema na “rahlo” drugačen način in bi lahko ob menjavi (spolnega) partnerja, ostal avtor brez nje v kolikor bi se pri drugem partnerju počutila bolj varno/sprejeto/ljubljeno/razumljeno…

To tudi jaz mislim, ženske dojemajo spolnost drugače kot moški (vsaj velika večina od njih) in moški tega žal velikokrat ne razumejo. Če je za moškega to večinoma mehanični proces, ki pripelje do užitka, je za žensko to dosti bolj čustveno doživetje, ki pomeni predajo ljubljeni osebi. Zato je pričakovati od ženske, da bo sodelovala v drugačnih seksualnih igrah v večini primerov popolnoma zgrešeno in pomeni konec zveze. Avtor te teme pa ima po mojem mnenju predobro življenje in se sploh ne zaveda svoje sreče. Ne ve kako izgleda, ko moraš več let ob vseh problemih življenja živeti brez kakršnekoli ljubljene osebe, ni nobenega ki bi ga lahko objel. Vsak večer greš sam spat in se sam zbudiš, ko pa že naletiš na kako osebo, ki ti je všeč pa ugotoviš, da nima interesa ali pa se samo igra s teboj.

Vsi vi, pardon večina, jih je le mnenja, da iščem odobravanje za seks, ali da silim nekoga v odnos, da pretiravam, bi mogo bit srečen, ker imam idealno partnerko in življneje itd…
Kot prvo, naj razjasnim, da ne potrebujem vašega odobravanja, da mi je popolnoma vseeno kaj si mislijo ljudje ki nimajo podobnih izkušenj, vzgibov ali znanj da lahko kompetentno kaj takega komentirajo.
Vse kar sem napisal, sem zato, da dam stvari na plano, da napišem kaj me muči, da slišim kaj pravi strokovnjak, ter da še komu olajšam življenje ob tem ko bi videl da ni edini.
Mislim da se veliko ljudi, kot je že g. Boštjan napisal, ukvarja s podobnimi problemi, le da jih 70% njih to razreši z nezvestobo do drugih in sebe. Jaz pa ne bom nezvest do nje, otrok in sebe, zato se pač o tem pogovarjam. Saj v bistvu bi se pa rad teh vzgibov rešil in živel polno in zadovoljno življenje. Samo pojem polnosti in zadovoljstva morem spremenit. Tudi me skrbi kako bom potem seksualno na partnerko gledal.
Zadeva je večplastna in zakomplicirana. Kakšnemu terapevtu bi lahko veliko denarja znoso 🙂

Kar se tiče zvestobe, spolnosti ipd. imam pač drugačno mnenje od večine, kar ne pomeni da je z mano kaj narobe, le razmišljam s svojo glavo (obema-ker vem da boste rekle da le z spodnjo).

pač človek se sprašuje kaj je tam zunaj, kako bi odreagiral, kaj mu je namenjeno, kaj je tista prava pot.

Bom še dodal, samo me cajt daje.

M

Ma rešitev je čisto preprosta. Ženi pripelješ enega dobrega jebacha, ki jo bo tako zmešal, da bo z njim odšla. Nato pa imaš ti proste roke in si free za eksperimentiranje naprej:)

V moji zvezi sem bila jaz tista, ki sem si želela še enega moškega v postelji, sva se tudi pogovarjala in gledala moške, kateri so bili všeč meni in celo njemu. A konec koncev moj ni bil nekako zato, ker je imel občutek, da bi me lahko tisti drug speljal. Kar je bil čisto možen scenarij:)))

Je pa tako, da mene neuresničitev te fantazije ne obremenjuje in sploh ne vem, zakaj bi me. Saj ima človek tekom življenja veliko fantazij, ki tako ali drugače niso uresničljive in travmirati okoli tega se mi ne zdi smiselno. Škoda časa in energije za to.

LP

Ti bom povedala čisto odkrito in čisto po domače! Predobro ti gre! Preveč časa imaš in spočit si! Odloči se, kaj bi rad počel v življenju: bi bil rad mož in oče, ali bi bil rad seksualni obsedenec. Postavi na tehtnico, kaj ti v življenju največ pomeni.

Saj ima to na tehtnici, a je problem, ker je tehtnica v ravnovesju.
Če ne bi bila v ravnovesju, sploh ne bi spraševal na tem forumu kaj o tem mislijo drugi.

Imam občutek, kot da si želiš dobiti dovoljenje od nekoga tu gor za varanje :).

Glede na to, kaj si napisal o ženi, ti ne ostane drugega, kot da najdeš način, ki bo požgečkal tudi tvojo ženo, da popestrita svojo spolnost v obojestransko zadovoljstvo. Vse želje se ti gotovo ne bodo uresničile, na to kar pozabi. Nisi arabski šejk ali ameriški milijarder, da bi si lahko plačal vse te zadeve ali “kupil” tako ženo, ki bi bila tebi v veselje pripravljena spati s petimi tipi hkrati (žensk, ki bi si tega želele zaradi sebe, po mojem sploh ni, ali pa so nimfomanke, če to res obstaja). Pozabi tudi na to, da bi našel takšno ljubico – za vse tvoje načrte prav gotovo ne, še za navaden seks jo ni tako preprosto najti, če nisi ravno cel lep in luškan in atletski.

Ne sili v ženo, ne napadaj je z vsemi topovi, očaraj jo.

Ja pomoje tud -_- …kolegica, ki je stara 19 let me čisto skoz šimfa zakaj se pri 24 letih kao okoli gonim kao, da ni prav da sem v 2 letih zamenjal 4 punce oz pac spolne partnerke ( nisem bil v resni vezi) in pravi da tega res ne razume da seksam brez kakšnih globjih čustev sama je pa pri svoj 19 letih zamenjala 7 spolnih partnerjev oz je bila v “resnih zvezah” po njeno lol.

Pri 19 sem jast šele imel prvo oz takrat sem izgubil nedolžnost lol. Ženske nič drugače ne dojemajo spolnost. Dejstvo je da vsi radi seksamo tako ali drugače samo eni se radi fine delajo in zavijajo stvari v celofan da lepše izgleda oz da lepše izpade.

Moleduje mazohist: “Dej me, dej me..”
In mu sadist odgovori: “Ne, ne bom..”

Kot prikazuje že tale vic, gre pri BDSMju za veliko več, kot se skuša tule črno belo in popolnoma zmotno prikazati.

Tako kot ne hodimo po nasvete o spolnosti in družinskem življenju k človeku, ki se ves čas sprehaja naokoli v halji (ne, ni Hugh Hefner), onim v celibatnikom iz Rima.. tako se tudi ni dobro obračati glede nasvetov o spolnem raziskovanju k človeku, ki ti najprej prizna, da o tem nič ne ve (iz prakse in tudi sicer), a si potem navkljub temu vzame pravico, da prav to stori.

Duhovniki, cerkve vsega svet tako ravnajo od pamtiveka.. najprej ti obesijo “krivdo”, te že kako naredijo bolanega, nato ti prodajajo zdravilo.
Isti primer v tej temi. Kaj nas si človek misli ob besdah: “poškodovan.. nižji jaz” in to s strani nevrolingvističnega porogramerja?

Lacanova verbalna kastracija?

Seveda avtor z vsakim dopisom tudi dokazuje svoje temeljno nepoznavanje BDSMja in ga obravnava v hudo stereotipni obliki, kjer vsak izraz vzame dobesedno in hudo klinično.

Sadizem ima klinični pomen. Mazohizem tudi. Oboje po avtorjih izpred nekaj stoletji: Donatien Alphonse François, Marquis de Sade in Leopold von Sacher-Masoch.
Vendar ima BDSM toliko skupnega z avtorjema, kot naše sicer pretirano izražanje.. nič kolikokrat lahko slišimo bližnjega, kako pravi, da je depresiven. Pa je res?

Klinična depesivnost je seveda nekaj popolnoma drugega, stanje kjer nam razpoloženje vstraja dva tedna non stop (glej: http://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/depression/expert-answers/clinical-depression/FAQ-20057770 ) in ne le en dan slabe volje.

Klinični sadizem in klinični mazohizem primerjati z BDSMjem, je naravnost smešno.. in kaže, da si je človek nabral izkušnje o tem iz “50 shades of grey“, knjige za gospodinje.. kjer glavni frajer “pilotira” jadralno tako, da samo pada navzdol kot opeka.. takšno, kot je poznavanje pilotiranja, je tudi poznavanje Bdsmja s strani avtorice.

Zato si velja pogledati kaj drugega kot šund literaturo.. npr. vsaj tole preprosto primerjavo:
http://www.amarnamiller.com/wp-content/uploads/2015/02/TheDifferenceBetweenBDSMAndAbuse.jpg

Kjer je jasno razvidno, da gre pri Bdsm za komunikacijo, zaupanje, sodelovanje.. igro ter raziskovanje.

Zapomniti pa si je potrebno osnovno pravilo seksualnosti in vseh partnerskih vez: “Sprejemljivo je vse, s čime se oba (vsi, če jih je več) strinjajo.”

Igrivost, raziskovanje.. spolnosti in življenja pa je nekaj najlepšega v življenju.. tudi na vseh ostalih področjih.

Śe stoletje dva nazaj je bilo prepovedano uživati celo v hrani. Smel si jesti le dolgočasne stvari. Užitek prepovedan. Protagonist: rimsko katoliška cerkev.
Dogme naše cerkve so še vedno globoko vrinjene v našo družbo ter dojemanje življenja preko njih.. brez, da bi se jih zavedali, in čeprav smo ateistični.. nas vodijo.

K sreči danes smemo uživati v hrani, imamo nešteto kuharjev, ki nam odkrivjao radosti drugače dolgočasnega opravila: pehranjevanja.
Enako ni več prepovedi v uživanju v seksu.. ni samo misijonarske poze, kjer je spolni stik namenjen zgolj zaploditvi nove bogaboječe duše.. in ne, ženskam ne pokrivamo več obraza med seksom (cerkve pravijo, da je to spačeni obraz hudiča)..
Zato kar lepo raziskujte izven kotičkov krščansko socialistične vanilije (ja, tudi komunisti SFRJ so bili spolno dokaj zategnjeni, navzven.. za rajo).. in uživajte življenje. Lepo počasi.
Ne moreš že prvi dan it jesti najbolj divje feferone.. temveč začneš z nežnimi, potem srednjimi.. nato hudimi.. dokler morda ne prideš do onih, ki se jih sme prijeti zgolj z rokavicami.
Enako, ne moreš vseh tort naenkrat pojesti, vseh čokolad sprobati.. počasi. Sporazumno in s spoštovanjem.. ali kot je že Buda rekel nekaj stoletij pred krščanstvom: ”Pomembna je pot, ne cilj.“

Ženske ne dojemajo spolnosti drugače od moških. To je samo “vloga”, ki se jim jo je družbeno predpisalo. O tem sem že: Tabletka za monogamijo – https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?f=168&t=11009991&p=11042241&utm_source=forum&utm_campaign=title&utm_medium=search#p11042241

BDSM
Pojem vsebuje še dve besedi, poleg že omenjenih Sadizem in Mazohizem, to sta:
Bondage
Discipline.

Tehnično gledano pa je vsak športnik dejansko discipliniran mazohist, vendar se pretvarjamo, da temu ni tako. In prav nihče mu ne bo rekel, da ima “poškodovan” odnos.
Še celo dejansko sadističnim šefom, sociopatom se tega ne reče.. vendar, ko nanese beseda na BDSM pa temu takoj pripišemo takšno poškodovansot. Pa je to res?

BDSM ima tako kot vse človeške dejavnosti ogromen razpon, namen, povode.. tudi pomen bo vsakemu od nas malce ali celo zelo različen. Kot rečeno nekaterim je že sama spolnost čisti greh, ostudnost in nebodigatreba.
Če poročiš nuno, pač ni pričakovati vsakodnevnih orgij.. prav tako, če poročiš duhovnika.. čaprav John Grayu se je zgodilo prav to.. najprej je bil duhovnik.. nato je srečal žensko.. in nato začel slavospeve o tem.. bollj poznanih pod naslovom njegovih knjig: Ženske so z Venere, moški z Marsa.. kjer je s svojim katoliškimi prividi uspel okužiti cel svet.
Z njimi smo seveda že tako indoktrinirani, kot sem že višje.

Vendar, da bi lahko vsaj malo o vsem skupaj “vedeli”, si velja najprej kaj prebrati ali vsaj ogledati, seveda ne John Grayeve planetne nebuloze – moški in ženske smo namreč oboji s planeta Zemlje.
Glede na vsebino te teme, bo morda priporočljiv film: 9 weeks and a half iz l.1988 – http://www.imdb.com/title/tt0091635/

Gre za dober primer osnovnega pravila VSEH partnerskih zvez in seveda spolnosti: Dovoljeno je tisto, s čimer se oba partnerja strinjata. Vsi, če jih je več.
Odnos Johna, Mickey Rourke in Elizabeth, Kima Basinger, se začne igrivo ter raziskovalno in hkrati pokaže kako lahko v spolnost nesemo našo celotno človeško radovednost in igrivost.. ter seveda predvsem domišljijo. Seveda je tu nevarnost prekoračitve meja (oh, kako krščansko!), v primeru filma je to tretja oseba.
Vendar ob dobrem partnerskem razmerju, odlični in predvsem odkriti komunikaciji do tega ne more priti. Film, še ameriški povrh, pa se mora seveda nujno naslanjati na krščanske dogme in nas v skladu z Biblijo primerno strašiti.

BDSM je tako kot v filmu navkljub dogmam lepo prikažejo: predvsem igra, ne neka fašistično-komunistična konstantna realnost. Ker če bi to bilo res tako, potem bi se vsi BDSMjevci preselili v Severno Korejo ali poljubno diktaturo.
BDSM pa ni diktatura, temveč svobodna igra, kjer imata oba partneja ves čas možnost izhoda, prekinitve in seveda zavrnitve.

Bondage
Že zavezati oči je del BDSMja in je strogo krščansko izredno grešno dejanje. Izzivanje “greha” pa je prav tako lahko del BDSMja. To pa zato, ker bo vsakemu izmed nas BDSM pomenil nekaj drugega, običajno nekaj hudo stereotipskega in klišejskega.
Zabezati oči pa nas popelje v bistvo BDSMja in odkrivanja spolnosti, življenja. Začasno nam prikrije en naš čut – sensory deprivation. Svet lahko dojemamo z rahlo zmanjšanim obsegom in posledično je tisto kar občutimo drugačno, močnejše.
Pri zavezanih očeh ne gre iskati neke skrite želje po tem, da bi bili dejansko slepi, temveč zgolj občutenju obstoječih stvari na drugačen način. Brez oči se nam stvari izostrijo na drugih področjih, preprosto zato, ker imajo možgani manj podatkov za obdelati. Posledično se lahko bolj osredotočijo na tiste, ki jih prejemajo.
To ni seveda nič novega in so taktkiko uporabljali tako lovci, kot audiofili, da lahko bolj slišijo. Seveda je ob mižanju/zavezanih očeh tudi dotik ojačan.. in v primeru spolnosti torej poveča dojemljivost, občutljivost samega dogajanja.
Namen igre pa je seveda povečanje užitka na celo telo in ne zgolj brkljanje po znanih erogenih conah. Človeško telo je namreč čudovito prilagodljivo in nam lahko nudi veliko veselja ter zadovoljstva.
Nenazadnje nam to nudijo tudi tantrične prakse, kamasutra itd. S to razliko, da nam nudi t.i. BDSM prenekatero bližnjico. BDSM je zgolje ena izmed mnogih praks, ki pa se po narodih in kontinentih razlikuje, pač glede na prevladujočo vero in dogme.

Recimo zvezati, ukleniti roke.. podobno ojača naše dojemanje dogajanja, plus poveča simbolično moč tistega, ki nas je zvezal/uklenil ter hkrati ojačuje lastno prepuščanju drugemu.

Takšne stvari seveda ne prepustiš neznancu, ker je to skrajno neodgovorno.. in žal ljudje počno tudi to.
Vendar tega ne mešati z BDSMjem, igro ter raziskovanjem. Povedano drugače, fizik, ki je sodeloval pri izdelavi atomske bombe je bil vprašan, kako je to sploh lahko naredil, gledano iz moralne perspektive. Odgovoril je: “Kladivo je čudovit izum, a ne moreš preprečiti, da nekdo ne bi nekoga z njim ubil.”
Tudi BDSM, kot “radovednost in igrivost” se lahko hudo zlorablja, a o tem je marsikdo že.. znotraj te teme.

Tudi spodvezanje moškega uda bo prineslo nova doživetja.. saj sta celo Masters in Johnson uporabilo to tehniko za preprečevanje prezgodnjega izliva. Tam, kjer pa tovrstnih problemov ni, bo to prineslo bolj silovito erekcijo, kot že omenjeno povečano vzdržljivost. Seveda za kaj takšnega ni potrebno iti v trgovino, saj se lahko uporabi katerikoli pirmeren predmet. Najlonke znajo biti še najbolj primerne, ker jih je moč uporabiti tako za zavezati oči, roke.. ali spodvezati korenjaka. Plus je tudi, da za gorenjce po duši ali čisto zares, ker se lahko uporabi stare, strgane..

Discipline
Užitek je moč najti seveda tudi v igranju vlog, kot tudi menjavi le teh. V bolj striktnem pomenu pa podobno prenos “moči” z enega na drugega partnerja. Samo za dosego tega ni potrebno fizičnih dejavnikov (vezanje z najlonkami), temveč se to lahko zgodi zgolj verbalno in seveda igro vlog.
Igra vlog tako nagovarja tako Coolidgeov efekt (o tem sem že mnogokrat, google it), kot seveda vznemirjenje prepustitve drugemu – mar ni prav prepustiti se drugemu tisto “najbolj romantično”?

Skratka, tako kot v kuhinji.. veliko je receptov, okusov ter začimb.. preferenc, želja. Seksualnih tehnik je veliko, igre in odkrivanj tudi.

Vprašanje seveda, glede na temo pa je: ali je to neka fiksacija z nečim točno določenim, skorajda fetišom – kjer je objekt poželenja pomembnejši od človeka ali dejansko želja po igri, raziskovanju?

Vprašanje za milijon EURov, ki sem ga že nekajkrat postavil znotraj tem med.over.neta, pa je: Kaj storiti, ko se želje partnerjev glede spolnosti drastično razlikujeta?

Naj si bo to število (1x na mesec – proti – vsak dan) ali obliki spolnosti (misijonarec, vanilija – proti – radovednost o vseh pozah, igrah, poželenjih).

Vedno rad preberem komentarje in sodbe ljudi, ki menijo da poznajo področje, o katerem pišejo in hkrati ne vedo nič o področju, ki ga obvladam sam.

Ne razumem najbolje zakaj je potrebno napadati mojo strokovnost, ko pa sem skozi besedilo pravzaprav spodbujal avtorja začetne teme, da skuša v večji meri raziskati svoje impulze. Sem pa v njegovem značaju zaznal elemente nižjega jaza in to sem tudi napisal (in ga tudi opozoril na nevarnost vezano na njegov odnos partnerko). Tudi sam je priznal, da so njegove zgodnje izkušnje v povezavi s spolnostjo izrazito negativne. V kolikor menite, da takšne izkušnje na noben način niso vplivale na izgradnjo njegovega značaja in spolne preference, potem enostavno nimate prav.

Nižji jaz res nima veze z Nevrolingističnim programiranjem, ima pa veliko veze s telesno psihoterapijo. Če ste toliko stvari raziskali o meni, pa bi še to.

Nikjer tudi nisem pisal ničesar o klinični sadističnosti in mazohističnosti. Pisal pa sem o značaju in tem, da imamo pravzaprav vsi v sebi sadistične in mazohistične karakteristike. In to še zdaleč ni eno in isto. Nekaj postane klinično, ko postane fiksirano in prevladujoče (pogosto povezano tudi s določeno strukturo/okvaro možganov). Nekdo torej lahko ima psihopatski značaj vendar pa to ne pomeni, da je tudi klinični psihopat. Takšen se niti ne bi mogel iti BDSM, saj bi bilo to enostavno prenevarno.

Morda res ne prakticiram BDSMja, niti ga ne poznam zelo dobro, vem pa zelo veliko veliko o človeških značajih, seksualni energiji in tem kako različni genetski in okoljski dejavniki vplivajo na izgradnjo naše osebnosti.

Primerjali ste BDSM in tantro. Razumem, kaj ste želeli povedati. Sem pa vseeno radoveden koliko ljudi poznate, ki dejansko prakticirajo tako BDSM kot tantro?

Kot sem že napisal, popolnoma podpiram seksualno eksperimentiranje, tudi BDSM, dokler to ustreza vsem vpletenim. Če boste prebrali še kakšne druge moje prispevke, boste videli, da spolnost dojemam precej odprto, zato me preseneča, da me skušate prikazati kot zadrtega terapevta.

Prosim vas, če naslednjič samo izrazite svoje mnenje, brez da me anonimno ponižujete. Lahko pa preko privat e-pošte izmenjava še kakšno mnenje. Hvala za razumevanje!

pozdravljeni,

Da še malo jaz dodam, glede na to da je že kr nekaj časa minilo od zadnjega vnosa.
Nič kaj dosti se stvari ne spreminjajo, še vedno sem razpet med to kaj imam in to kaj bi.

Pač je kak je, samo se pa res sprašujem v kakem svetu živimo…
Želim si da bi kdaj lahko živel spolno svobodno, seveda odgovorno.

Glede na to da imava 2 otroka in se dobro razumeva bom ostal zvest in se kontroliral.

Me je pa strah kaj se bo zgodilo ko mi bo začela spolna moč pešati, in se bom zavedel, da sem vlak zamudil, tam pri stiridesetih in kasneje. Da se mi ne bo takrat zmešalo.

Skratka: upam da je čimveč ljudi razumelo, da ne iščem dovoljenja (ker tega si lahko le sam dam), ampak da iščem razumevanje in uvid drugim s podobno situacijo.