Sej ne morem verjet!!!
3 mesece in 14 dni je odkar sem po 17 letih prenehala kadit. Vse mi gre po planu, športat sem začela, nisem se zredila, počutim se bolje, kožo imam lepšo, dišim, v bistvu kar cvetim…
Ampak kaj se mi dogaja. No, morda je pripomogel tudi december…. ampak, ko pomislim na svoje “kadilske čase”, ko se jih spomnim,..postanem otožna. “Jebenti, rada sem kadila”, si rečem. Res, kako super je bilo, dobili smo se s prijatelji na kavici pa smo se malo okajali pa ko sem prišla iz službe, sem si v miru enega prižgala, da sem se odpočila od dolgega dne in si vzela minutko zase…uh pa kadar smo se ga fino napili kaj je blo lepšega kot enega si zraven prikurit…pa moje hitre čik pavze zunaj, pred vrati, v temi, zvečer, ko sem gledala zvezdice in puhala…tisti občutek, fantastično. Kaj pa zdaj…cele dneve se ukvarjam s seckanjem zelenjave in prelaganjem reči po stanovanju, da se ne bi zredila, če me prime nervoza…ja tudi tečt grem, saj drugega itak ne smem, pijem ne več, ker kadar pijem nisem razsodna in kdo ve kaj bi me prijelo…korenček, korenček lahko zagrabim madona pa ga zglodam kadar mi odnese pokrov in ko se mi nabere…mah, res včasih mi je tako težko. A me kdo razume…IN TO PO DOBRIH 3 MESECIH!? Ja pa kdaj bo tega konec no.
Ja, res je pa tudi, da sem pred dobrimi 3 tedni prenehala s Champixom.
Pomagajte mi s kakšno vzpodbudno no, sotrpini:((((
Grozno je to…..verjamem.
Jaz ne kadim že 58 dni….ampak…
A M P A K
vsak dan si prižgem en cigaret, ga gledam, ga gledam, ga gledam, enkrat potegnem in ugasnem.
Kakšno škodo delam, vendar to mi pomaga, kadar mi hoče dvignit plafon.
Vem, da to ni prav…..pa kaj morem…..kadim pa le ne več…….veliko sreče..
Spoštovana!
Povsem razumem vaše težave. Če se le da, poskusite zdržat. Povečajte si telesno aktivnost in kadar bi želela stati zunaj in “puhati”, pojdite raje na sprehod. Glede na težave, ki jih imate, bi Vam svetoval tudi dodatne 12 tednov Champixa, saj se je pokazalo, da to bistveno pripomore k verjetnosti prenehanja in zmanjšanju abstinenčnih težav. Vsekakor ne obupajte. preberite si zelo pozitivne izkušnje na tem forumu tistih, ki so že prenehali s kajenjem. Verjamem, da vsi na tem forumu držimo pesti za Vas. Pogum, ob težavah pa kar pišite!
sotrpini in sotrpinke, samo pogumno in vztrajno. ta huj kriza je mimo, bo pa tudi še čez čas šla misel čez glavo – uf bi pa zdajle enega prižgala. pa mine, pa zopet pride in zopet mine. jaz si v trenutku, ko mi gre ta misel (milijontič) čez glavo samo prikličem abstinenčno krizo v spomin – nespečnost, potenje, živčnost, more – kot ta huj odvisnik in si rečem, še enkrat čez to pa si že ne zaslužim. in gre vsaki dan lažje čez, zdaj sem vesela, ker odštevam dneve do prve obletnice. se pa čutim tudi zaslužno za dvig prodaje airwaves žvečilk. vsaka stvar za kaj dobra a ne?
držim pesti za vse nas. lep dan.
Pozdravljena Aha joj!
Jaz po 23 letih “konkretne kadilske karierer” ne kadim že dobre 4 mesece in vedno, ko me zamika, da bi se podobno kot ti začela smiliti sama sebi, si ponovim tisto, kar sem si najbolj zapomnila iz Knjige Končno nekadilci:
Edini užitek, ki ga lahko da cigareta, je v prenehanju vsiljive sle po njej. Same cigarete so le nesnaga in strup. Le če nekaj časa nismo kadili, nas muči iluzija, da v njih uživamo, da so nam dragocene. Ko smemo kaditi, pa to za nas ni nič posebnega oz. bi najrajši nehali! To je okrutna dilema, v kateri tiči kadilec. Nikoli ji ne more uteči, ker se je ujel na iluzijo. Samo ena LOGIČNA pot je: NEHATI KADITI IN TOŽITI ZA ILUZIJO 🙂
In sedaj še k vprašanju, kdaj bo tega konec. Saj je odgovor jasen, a ne? Takrat, ko si boš to dovolila, torej, ko boš nehala tožiti za iluzijo! Saj jaz se tudi še vedno večkrat na dan spomnim na kajenje in večkrat dnevno imam občutek, da mi nekaj manjka. Vendar pa se zavedam, da je to posledica moje nekdanje zasvojenosti in da bo trajalo še kar nekaj časa, da bom moji podzavesti dopovedala, da mi res nič ne manjka. Računam, da bo trajalo kakšno leto. Ampak lažje je pa z vsakim dnem:-)