sedem let nazaj
Ne morem in ne morem pozabiti nekoga, ki mi je nekoč pomenil neskončno veliko. Sedaj imam fanta, ki je zelo v redu in ki me ima rad, a dovolj je, da tistega iz preteklosti samo vidim, pa vem, da bi pustila vse, kar imam, če bi mi rekel, da bi rad bil z mano. Najhuje je, da se mi zdi, da je to obojestransko, saj mi daje določene znake, zaradi katerih vem, da ni ravnodušen. Vendar pa ne stori nič konkretnega in tako ne vem, kaj naj storim. Vem, da je to krivično do mojega fanta, ampak ne morem zatreti tega občutka v sebi in strahu, da bo to trajalo v nedogled in da bo zmeraj v mojem srcu ta senca, ki mi ne pusti, da bi bila srečna. Zavedam se, da mi ne more nihče pomagati in da moram razčistiti sama s seboj, je pa laže, če se tako razpišeš in si olajšaš dušo. Me pa zanima, če ima kdo izmed vas podobno izkušnjo, ki se je dobro končala- da sta s skrito ljubeznijo na koncu prišla skupaj?
Sweety,
včasih je najbolje, da se spopademo s preteklostjo, kajti drugače ne moremo iti naprej.
Pusti sedanjega fanta, kajti če izjaviš, da bi vse pustila, potem nisi iskrena do njega in pri tem fantu ni ljubezeni, ampak si z njim samo zato, da nisi sama.
Bodi sama in se istočasno sooči s preteklostjo. SAmo tako boš lahko živela naprej.
Primož
Valda Sladka……………
Dokler ne boš pospravila s preteklostjo, potem ne bo življenja naprej.Tudi tvoj sedanji je le en lep okrasek v tvojem trenutnem življenju.
A v tebi grize in grize, veš, tega iz preteklosti še ljubiš.
Tvegaj, morda se motiš, ni primeren zate, a kdor ne reskira, ne profitira.
In če ne poskusiš, ne boš nikoli vedela, kaj si morda zamudila.
Lahko ap da ti odpre najlepše življenje na svetu.