Pozdravljeni uporabniki foruma. Res potrebujem vaše mnenje, kajti ne vem kaj bi storil oz naredil in ne želim si, da bi bil moj korak prenagljen. Sem moški v 50 letu in letošnje leto sem se poročil z osebo s katero se poznava že šest let. Moram priznati, da se imava lepo, se dopolnjujeva in se razumeva, no vsaj do pred kratkim. Iz prejšnjega zakona imam sina starega 15 let , ki živi pri bivši ženi, za vikende pa je pri meni in bodisi gremo k meni domov, kjer ima nečakinje in teo ali pa preživljamo čas s sedanjo ženo.Žena nima otrok in jih najbrž ne bova imela, čeprav si jih želiva, kajti tudi ona je skoraj pred abrahamom. Oba imava nekaj premoženja,ki sva ga pridobila tokom življenja in ko sva se pred dnevi pogovarjala glede dedovanja mi je odgovorila, da bo svoje premoženje po svoji smrti prepustila svojim dvem sestram oz nečakinjam. Z njeno izjavo se nisem strinjal in sem ji to povedal, da me je močno prizadela, kajti če sem njen mož in se imava rada, sva se zaobljubila tako v sreči kot nesreči, kot bolezni in zdravju in pričakujem, da bo po njeni smrti dedoval njeno premoženje moj sin. Seveda sva na nasprotujočih bregovih in nisva prišla skupaj glede najinih pogledov na zadevo. Mene je začelo notranje gristi, ohladil sem se, ne želim si je in imam občutek, da me je izdala, da mi je porinila nož v srce. Prišel sem do zaključka, da me kot partnerja in moža ni postavila na prvo mesto in da je njena družina na katero je zelo navezana se zmeraj na prvem mestu. Vsakodnevno se vidijo in družijo, tudi iz službene strani, čeprav ne delajo skupaj ampak imajo skupne poslovne prostore.Z moje strani je prišlo celo tako daleč, da razmišljam v smeri, da bi se ločil. kajti tudi otrok mi je svetinja in logično mi je, če nima svojih otrok, da bi moj sin dedoval njeno premoženje ali zahtevam preveč? Ali sem krivičen do nje in napačno razmišljam? Navsezadnje je to znak pripadnosti do moža, ne vem več kaj je prav in kaj ne…želim si da bi bilo še naprej tako, kot je bilo ampak je žal odprla pandorino skrinjico. Resnično prosim za vasa odkrita mnenja in nasvete

Premoženje, ki sta ga pridobila med zakonom pripada obema,  vsakemu do ene polovice, kolikor drugi zakonec ne dokaže da je več prispeval. Kar pa v praksi ni tako enostavno. Torej, v primeru smrti enega zakonca polovica premoženja pripada drugemu zakoncu, če ni drugih dedičev.

V tvojem primeru, kolikor bi žena prej umrla, pripada njena polovica tebi. Lahko pa žena napiše oporoko in svoj del zapusti komur hoče. V tem primeru dedujejo po ženi oporočni dediči, ti pa samo kolikor uveljavljaš, nujni delež. Ta v tvojem primeru znaša polovico zakonitega. To bi bila polovica od ženine polovice ali 1/4 celotnega premoženja.

Če pa ti umreš pred ženo, deduje tvojo polovico žena in sin iz prvega zakona, vsak eno polovico. Tudi ti lahko napišeš oporoko, potem deduje oporočni dedič, zakoniti dediči pa samo nujni delež, v kolikor ga uveljavljajo.

Seveda nimaš prav ko trdiš, da je logično da mora ženino premoženje dedovati tvoj sin. Premoženje je last tvoje žene in ga lahko zapusti komur hoče. Nič ne pišeš kakšni so razlogi da žena tako razmišlja. Morda meni, da sestri in nečakinji izkazujeta ženi večjo hvaležnost kot tvoj sin. Ne vem in to niti ni tako pomembno. O svojem premoženju odloča žena.

Pa tudi takšna odločitev žene še ne pomeni, da te ni postavila na prvo mesto. Samo svoji sestri in nečakinji je postavila pred tvojega sina. To pa je velika razlika. In po mojem mnenju tudi ni razlog za razvezo.

Ti pa malo razmisli, preden boš vložil tožbo za razvezo zakonske zveze. Ti verjetno plačuješ preživnino (kar je seveda popolnoma prav), ne vem koliko, pa ne glede na višini je to znesek, ki zmanjša vajino skupno premoženje.

Verjamem, da si pričakoval drugačen odgovor, verjetno v smislu kako imaš samo ti prav. zato ti svetujem posvetuj se še s kom, ali piši na forum, če bom vedel, ti bom odgovoril.

malo preveč ste vsi skupaj oz. morda samo ti obremenjeni z materialom. Vidva družine nimata, ker nimata skupnih otrok. Pričakovati, da se žena tako zelo navezala na tvojega sina, je po moje preuranjeno. Ne vem kaj je bilo prej šest let, je bila tvoja ljubica in sta večino časa prikrivala svoje razmerje ali tvoja žena že dejansko šest let pozna tvojega otroka? Še najslabše je, če si ti ločitev odlašal “zaradi otroka”. Potem mu podzavestno zameri. Če se bo s sinom dobro povezala, lahko kasneje svojo odločitev tudi spremeni. Trenutno pa verjamem, da je čustveno bolj na strani nečakov kot tvojega “občasnega” sina.  Če sta stara 50 let imata tudi še nekaj pred seboj za oddelat, torej bosta tudi nekaj skupnega premoženja ustvarila. Glede na pričakovano dolžino življenja, dejstvo, da lahko ljudje danes zelo dolgo životarijo, raje poskrbita, da si bosta zagotovila varnost starost. Računat, da se bo na ubogega enega otroka obesilo cel kup starcev v pričakovanjem po skrbi je malo pretirano.

Ničesar nisva skrivala. Pred 10 leti je prišlo do ločitve, potem sem pred 6 leti spoznal svojo zdejšnjo ženo in sva se letos poročila. Na otroka se v starosti ne želim in se ne bom obešal v smislu vzdrževanja na stara leta. Pač želim si samo, da ko oba umreva, da deduje zadeve moj sin, navsezadnje tudi jaz vdržujem in urejam tudi njene nepremičnine in ni pošteno do mene, da tako razmišlja. Ljubim jo in zanjo bi naredil vse, vendar je žal padla senca na vse skupaj. Razumel bi, če bi karkoli zelel za čas njenega zivljenja, to mi je jasno in nato niti ne pomislim ampak po smrti obeh pa mi je logično. Se bom pogovoril z ženo in v kolikor ne bo spremenila mišljenja jo bom zapustil in našel partnerico, ki bo poleg mene vzela v paketu tudi mojega sina, kajti ona ga očitno ni.

OMG, vedno govorijo, kako so ženske materialistke, zdaj pa tukaj berem takšno zgodbo od moškega, ki je ultra materialist in sveto prepričan v svoj prav. Celo zapustil boš ženo, če ne bo okoli svojega premoženja začela razmišljati tako kot ti želiš?!?! Najbolje res, da se čim prej razideta, ker te je sam egoizem in nobene ljubezni ni s tvoje strani.

Pa saj je logično, da po njeni smrti dedujejo tudi njeni krvni sorodniki, kaj tebi tukaj ni jasno?? Tvoj sin pač ni njen sin in nikoli ne bo. Kaj ne razumeš? Če bi bila situacija obratna, sem 100%, da bi ti reagiral popolnoma enako kot ona.

Zdaj se pa pojdi ločit čim prej, da si ona lahko najde nekoga, ki jo bo zares ljubil in ne gledal samo na to, kaj bo lahko od partnerke nagrabil za svojega sina.