Pozdravljeni,

s partnerjem sva par ze dobri dve leti, ze kar nekaj casa tudi skupaj ziviva. Sva mlada, vendar v letih, ko se ustalis z nekom in zacnes razmisljati o “za vedno”.

Z lahkim srcem lahko recem, da sva res prijatelja in se skupaj velikokrat zabavava. Ob njem se pocutim kot majhna puncka. Sprejema me z vsem kar sem. Skoraj vse pocneva skupaj in se imava res lepo. Razen ko se nimava. Kot vsi, se vcasih skregava. Po navadi se zadeva hitro razresi, spet drugic pa stvari popolnoma presegajo vse meje normalnega odnosa.

Partner je sicer izredno custven in cuten, prav tako pa zna biti zelo zelo jezen. Tudi jaz se razjezim, recem kaj nesramnega, tudi bolecega in za nalasc. Ampak njemu se res malo odpelje. Krici na ves glas, me vcasih tudi zmerja, loputa z vrati, grozi, da bo sel, nekajkrat se je tudi samoposkodoval.

Do neke mere to razumem, saj vem is kaksnega okolja izhaja. Da se je v poznem otrostvu in najstnistvu pocutil neslisanega s strani mame, da je nekatere vzorce agresivnega obnasanja videl pri svojem ocimu… do nekje ga razumem in to nekako sprejmem, ceprav se mi zdi, da mora vsak v odrasli dobi nekako to breme pustiti za sabo. Pristal je tudi na terapijo, ki mu je zacasno pomagala. Zaveda se, da je to problem, pa vendar se mi vcasih zdi, da na to malo pozabi ali pa mu je mogoce vseeno. Morda me zato, ker sem do tega razumevajoca, jemlje za samoumevno – ces “itak ne bo sla”. Mislim, da to ne dela zavedno, ampak podzavestno to dozivlja na tak nacin. Sama sem na to postala pozorna in mu vse bolj postavljam dolocene meje – izrazim, da so zaljivke in agresivno vedenje nesprejemljive, ne odreagiram vec na “izsiljevanje”…

Ko se pomiriva mu je vedno zal. Vidim ga, da ga je sram. Tudi zaveda se, da taksno obnasanje pomeni, da bom nekoc imela dovolj in bova sla narazen.

Moje vprasanje je, se z leti in pogovorom taksni intenzivni prepiri umirijo? Je smiselno nadaljevanje veze zaradi pozitivnih strani, kljub tako rekoc obcasnem verbalnem nasilju? Je moja situacija normalna ali gre za nekaj, kar je absolutno nesprejemljivo?

Hvala!

Malo si oglej, kako se zadeve razvijajo pri mejni osebnostni motnji (je poseben forum, namenjen prav temu).

Društvo za nenasilno komunikacijo ima tudi terapije za nasilneže (kar tvoj fant vsekakor je, je psihično in verbalno nasilen do tebe, fizično pa tudi do sebe). Nauči se lahko kontrolirati te vzgibe.

Samo od sebe se nasilje ponavadi ne umiri, ampak samo stopnjuje. Ti boš počasi včasih iz ljubega miru raje držala jezik za zobmi … utišala sebe, prezrla svoje potrebe, nehala izražati svoje mnenje – in se izgubila.