SE VSE SPREMENI KO POSTANEŠ STARŠ?
Sem enakega mnenja. Starši mi niti tako ne težijo, čeprav so me prej svarili, da naj ne prinesem “trebuha” domov, potem pa klik, kar naenkrat niti nebi bilo slabo pestvat vnuka. Ampak tašča, ta mi neprestano teži, kar predrzna je, da bi ji včasih kaj odbrusila. Npr. Da ona ne misli več dolgo čakat na vnuka, da kaj čakam, da nima ona več dosti časa…mislim, saj jo zanalašč zbodem in rečem, da še kakšnih 10 let nič (ne mislim resno, pa tudi če bi..)potem še sina nagovarja, pa me še on nonstop prepričuje…pa folk je čist znoru, kot da jaz pri tem nimam nobene besede. Tako, da sem vse bolj trdno prepričana, da si do nadaljnjega še sploh ne želim otrok. Saj sem jim rekla, naj si nabavijo cucka.
Nisem se še definitivno odločila, še vedno me zelo vleče gor, da sem včasih kar depresivna, pač na meni je da se odločim. Fant mi je spet nataknil zaročni prstan in želi, da poskusiva znova, da naj mu verjamem, da bova srečna skupaj. Priznam, da ga imam rada. Tudi prevarati ga nisem mogla niti hotela, pa bi se komot lahko prepustila v tujini, saj ne bi nihče vedel. Saj je bil new yorčan simpatičen in prijazen, ampak, on je tujec, ne morem iz veze skočit v drugo. S fantom imam spomine, tako da poskušam ravnati prav. Priznam, da sem pa še vedno zmedena in trudim se prepustiti toku, kam bo vse to pripeljalo, pa nimam pojma.
P.s. Tašča, ki pa je vedela, da imava krizo, zato pritiska na sina, da naj mi naredi otroka, da se vmirim in poročim. Uh, ne trpim te hinavske ženske!
Draga NYC
Tako ti bom povedala. Jaz sem rodila pri 22 letih. Ni mi žav zakaj? Poglej si še kar mlad, ko imaš otroka že velikega in kasneje uživaš, da ti ni treba skrbeti in leteti po dudo, flaško itd….. Imam hčero staro14 let in sem srečna, da je že tako velika, ker zna že vse. Sedaj sem se pa odločila še za enega in mi ne uspe bom videla kako bo……..
Lep dan ti želim in vso srečo
Doroteja
Popolnoma se strinjam s Sandro S.
Otrok prinaša spremembe, tako kot ljubezen do moškega, tako kot nova služba. Koliko se boš podredila, omejila, vključila otroka in zaposlila okolico, da boš uživala tudi samo svoje dejavnosti, je odvisno samo od tebe.
Ko si zaželiš življenje še s kom deliti, ga poiščeš (fanta … otroka …prijatelja …)
Lep pozdrav
Maria, 38 let, mati dveh otrok, zahtevna služba, velika hiša za opravila,
izleti, dopust, telovadba s prijateljicami, telovadba z otroci, kava s prijateljicami,
pogovori s prijateljicami, pogovori z otroci, igra z otroci, pogovori, sprehodi, šport in igra z možem, vsakodnevno branje literature, ki mi ugaja, vsakotedenski obiski staršev, vsakotedensko plavanje brez otrok, vsakodnevno pranje in likanje, vsakodnevno branje manjši hčeri in kratko učenje z otrokoma
……………………in normalno spanje in še in še in še.
Med tednom ne kuham, ker otroka jesta kosilo v vrtcu, v šoli, mož pa med deljenim delovnim časom. Jaz pa moram paziti na kilograme in je zame v redu ananas, lubenica, hruška …. paprika …. limona …sok… voda…
Kakor si narediš, tako imaš in tako velja za vse stvari v življenju. Kar si želiš ponavadi s trudom dobiš. Če si želiš otroka ga imej, če si ga želiš samo ti ni dovolj …..
Pa dovolj, sem že tečna.
Maria, iskreno si ti zahvaljuje, ker si se tako dobro predstavila. Jaz sem namreč Marija, z “J”, in ker se nemalokrat zgodi, da kdo prehitro prebere napisano, bi lahko prišlo celo do pomot, kdo kaj komu napiše. In potem še naprej nastajajo in v naših glavah obstajajo (kot se je meni že zgodilo) misli, predstave, nekaj v ozadju, kar ni tisto čisto “pravo”, kar ni tisto čisto “naše”. Hvala ti še enkrat!
Marija
Želim ti vso srečo, draga NYC, in ko se boš za materinstvo odločila, ti v vsem tem želim toliko sreče in toliko veselja in toliko popolnosti, kot sem vsega tega doživela sama, prvič in drugič!!! Vso srečo, draga NYC in – uživaj v življenju in v temu, kar ti življenju nudi. Kar ti nudi, vzemi z obema, široko razprtima rokama, ker “ponujenega” je ponavadi zelo malo.
Marija
Nimam izkusenj. Lahko ti pa povem, kaksen nasvet sem dobil od zrelega cloveka s tremi otroki.
Imej jih pozno, ampak ravno se dovolj zgodaj, da preprecis “generation gap”.
On jih je imel pri 34-tih. Danes je star 54 let in se zdaj z njimi fantasticno zastopi.
Pri zenski obstaja tudi bioloska meja, nekako 35 let za prvega (naj me kaksen zdravstveni delavec popravi, ce sem prevec zgresil).
Jaz si jih *zelo* zelim, ampak po tridesetem. Kar ni tako zelo dalec, glede na to, da sem star ze 29 let. :-))) V bistvu se se odlocam, ali bi raje vzel mamico z dvema otrokoma, ki sta ze stara vec kot stiri leta (in je “najhuje” mimo), ali pa opustil sedanji rahlo divji nacin zivljenja in sel v mirno sluzbo ter popoldne na verandi obrezoval zivo mejo…
Najbrz je tudi pri tebi zelo odvisno od tega, kaj si v resnici zelis poceti v tem trenutku… Ali pa od nas pricakujes, da te bomo prepricali v eno ali drugo?
Lp,
Tommy
NYC – sem te mal bral oz. sem šel prelistat tisto tvoje popotovanje v Ny. In zdej zasledim tole.
Tkole ti bom povedal. Cenim, da si iskrena, da si taka kot si. To veliko šteje. Po drugi strani, pa ti svetujem, da se vsedeš malo dol in še enkrat pogledaš juhico, ki se še ni shladila.
Razpeta si še med NY romantikom in svojim ustaljenim fantom.
Kot sem te prebral in te razumem, v bistvu ti kar dobro veš kaj hočeš, le na nek način iščeš tukaj potrditev. To je v redu. In tako je najbolj prav. Poslušaj svoje srce in ne okolice, sorodnikov, fanta, taščo. 🙂 tudi nas ne!!!!
Ko boš pripravljena, ko boš začutila, da si za to, da imaš čisto resno zvezo, in posledično otroke, naredi ta korak.
Prej raje ne . Ni dobro zate, za otroka in še za marsikoga. Zaenkrat maš še dovolj časa pred seboj. Veš da nisi čisto prepričana v svojo vezo s fantom in kaj lahko se ti zgodi, da te sredi ulice spet zaslepi kak prijeten dečko. To ni nič narobe.
Narobe bi bilo, da bi poslušala nasvete drugih, za katere bi bilo bolje, da najprej počistijo marsikaj pri sebi.
Veliko stvari v življenju moramo delati s srcem. Tu je potrebno upoštevati oboje srce in razum, in ko boš to dvoje sestavila, ti bo uspelo. Jest vem, da ti bo.
Pa srečno
MIKE
kakšen pa je tvoj rahlo divji način življenja?
Ne vem, jaz si tudi želim imeti bolj okrog pri 30h (no to je trenutno razmišljanje) otroke. Dovolj dolgo so mi starši vse branili, nikamor nisem smela, saj sem od takrat nekaj sveta videla, tu pa tam se zabavala, po tej vezi pa sem spet “priklenjena” doma, nisem preveč happy, nikamor ne grem, ni čudno, da me vleče, da nekaj spremenim, potem pa še z vseh strani pritiski na poroko in otroka, imam občutek, da si želijo fant, njegova mama in moji starši zagarantirat, da se bom “zresnila”. Včeraj je bil lep sončen dan in hotela sem kam it, pa se nisem imela kam dat v zabačenem kraju, pa mi je rekel fant, da če bi imela otroka, da bi se lahk sprehajala in mi nebi bilo dolgčas, pa sem mu odvrnila, da si za to lahko nabavim psa (pa je rekel, kako morem to primerjat), nisem nič slabega mislila, ampak za krajšanje cajta, igranje in sprehajanje je pes idealen, pa še tako si ga želim. No, pa mi težijo kako je to prevelika odgovornost, se pravi otrok je pa manjša odgovornost?
Trenutno želim spremeniti življenje na boljše, še brezskrbno potovati, se zabavati, ker se premalo, tudi videti kaj bo iz naše veze, tako da sploh ni primeren čas za razmišljanje o otroku.
Hvala, ker si se potrudil. Veliko sreče ti želim!!
Pa MIKE večkrat sem prebirala tvoje nasvete, ti bi bil lahko kak svetovalec,psiholog, psihiater, no če že nisi.
Tako iskreno in enostavno svetuješ, da mi je takoj lažje pri srcu. No pa tudi, ker vidim potem, da ni nič narobe z mojim razmišljanjem in da ni nič narobe, če tako čutim. Dobro vem, da se ne gre ravnat po navodilih drugih, še posebej tistih , ki sam obsojajo in ne pospravijo prej “pred svojim pragom” ampak tak odkrit, nevsiljiv nasvet, kar dobro dene, še posebej na tak temačen dan, kot je danes, he, he!
Še enkrat mi je na misel padel rek:
“Razum nam pove, česa naj ne storimo, ampak srce nam pove, kaj moramo storiti.”
Hvala tudi tebi želim veliko sreče!