Hm, če želim opisati celotno situacijo, bom dolga. Upam, da me boste brali.
Pred skoraj letom dni sem se na pobudo bratranca prijavila na spletni portal. Kljub temu, da sem bila skeptična sem se prijavila. Dovolj dolgo sem samska, sem si rekla. Tri leta je bilo od tega, ko sem se razšla s takratnim partnerjem. In sem naredila selekcijo in se dobila s športnikom, tako kot sem sama, samskim, s poštimano glavo, tako je napisal. Na prvem teku mi je rekel, da ima žensko samo za sex. Pa se je izkazalo, da ni bilo ravno tako. Konec tedna je hodi k njej. Jaz sem se družila z njim dokler mi ni začel pihati na dušo. (Po parih zmenkih) Da ga naj počakam, da razčisti z njo in potem bo pri nama sama sreča in veselje. Nosil mi je darila, pošiljal pocukrane maile, nikoli klical. (Sploh mi ni dal svoje številke, to je je na koncu priznal). Mi pomagal pri poslu tako, da sem bila potem nekako odvisna od njega. To je bilo lani, pozno jeseni. Pa je rekel še njen rojstni dan, še prazniki pa bo. Pa so bile počitnice, rojstni dan njenega otroka.. Pa sem čakala, trpela kot žival, pogrešala močno. Pogrešala obljube kako bova skupaj. Dokler mi ni spomladi prekipelo, nisem mogla več. Jokala sem in ga prosila, da naj gre, da tako ne morem več. In je njej povedal, da je konec. Da ima drugo. Bila sem vesela in hotel je slišati besedo srečna. Ja na nek način. Ampak ni bil več on. Drugačen, po najinem srečanju je jokal tako, da sem mu rekla naj se pogovori z bivšo in naj bo z njo. Ampak ne. Ni želel. Ni bil pa pri stvari do mene. Ukvarjal se je z njo, z njenimi občutki in njenimi stvarmi. Ko ji je odpeljal stvari se je zrušil. Čustveno sesut, objokan. Zadnji sms sem napisala, da grem naprej, on pa da ne ve več kaj je prav in kaj ne. Čeprav sva par dni prej točno vedela kaj želiva. Od takrat že šest mesecev ne duha ne sluha. Pred tem pa taka ljubezen, da ne ve kako bo zdržal brez mene. Ko sem se mu dokončno predala pa ni več vedel kaj naj z mano. Boli, zelo boli. Tečem, plavam, kolesarim, berem, ustvarjam se pogovarjam ampak moja glava je vedno z menoj. Kakšen dan sem že čisto ok, potem me pa spet vrže.
Lepo prosim za kakšno spodbudno besedo, mogoče pameten nasvet.
Hvala, l.p.

Po treh letih pavze od dejtanja si se spet spravila v akcijo. Tezko, da bi ti uspelo kar v prvo najti kaj konkretnega, zato ker je clovek ponavadi prvic prevec lacen pozornosti, ko najde nekoga po okusu, drugic pa prevec naiven s podrocja znenkovanja, posebej ce si prej bila se vec let v zvezi.
Seveda si upala in verjela, da si zadela terno, vendar zdaj vidis da ne gre tako “preprosto”. Nekako se moras iz tega cim vec naucit, predvsem lastnih napak, zato da bo naslednjic slo bolj gladko, hkrati pa bos taksne neodlocneze lahko ze v startu prepoznala. Vendar za to moras tudi sama postati odlocnjesa, bolj realna, ne toliko sanjaska. V glavnem z jasno in sprosceno glavo in pogumom naprej, pa bo. Pomembno je, da te take izkusnje ne zlomijo, ampak jih vzames kot lekcije, kot trening, na katerem seveda lahko pride tudi do razocaranj.

Se pocutim podobno kot ti. Vem kako je to, nisi edina. Tudi sama sem vrjela da sem naslazanesljivega, iskrenega, postenega moskega, ceprav 9let mlajsega, ampak da boma vedno v stiku. Vzel mi je tri leta in na koncu me je prevaral z 18letnico, s katero je od njene polnoletnosti v zvezi.

Za mene govori da me ni poznal sploh, da nisma imela nicesar. Pa sem vrjela da je lepo vgojen, ker je njegova mati zdravnica, in da ga je naucla, kaj je prav in kaj ne.

Jaz mam tudi dni ko sem okej, dni ko jokam in dni ko sem besna. Strlo me je nazdnje, ko mi je eden od njegovih kolegov priznal, da jim govori da nisma imela nicesar v 3 letih druzenja.
Ljudje so pokvarjeni, vedno imas lahko samo iskren in spostliv odnos sam s sabo. Vse drugo te lahko izda.

Izobrazba oz. poklic še ne naredita človeka. Bil sem v zvezi z operno pevko K.S. ex. Ž. pa se je izkazalo, da večjega gnoja od človeka še nisem srečal.

Neizživeta ljubezen.
Vsaka veza gre čez določene faze in če se nekako “izpoje” se lažje zaključi. Ta vajin odnos se je prekinil še predno se je dobro začel, bil je poln sanjarjenja, načrtov… vse to te je navdajalo z lepimi občutki. Podobno kot droga.
Zadevo sta prekinila, droge ni več in sedaj preživljaš abstinenčno krizo, ki rabi svoj čas ali pa da čimprej poiščeš novo drogo….. 😉