saj ne vem-kje začeti ali kje končati: začelo se je z anoreksijo-nadaljevalo z bulimijo- prešlo v obsesijo z izgledom-v odvisnost z nakupovanjem-najhujše v odvisnost z alkoholom-pa še z odnosi-s sexom…ne upam se iti k posvetovalcu-da me ne bi razkrinkali-ker tudi sama delam v zdravstvu-ne upam povedat nikomur (da ne bi kdo to izkoristil)…sicer moj mož ve za skoraj vse to…a ga ne morem več obremenjevati…pa tudi najin odnos je čisto na točki nič…ne vem več-kako , če sploh in zakaj naj živim-pa sploh se ne razumem-v bistvu idealna ženska, za veliko ljudi-tako mi oni povejo-ni to moje mnenje!-pa tako u podnu z življenjem…res ne najdem več svetle točke…pa zaj-ne vem zakaj tu kogarkoli obremenjujem (eden več ali manj, kaj pa je to na tem širnem svetu…)

Pozdravljena,

dogaja se ti cel kup težkih stvari. Verjamem, da si na tleh. Me pa zanima kaj si do sedaj že poskusila narediti zase? Si kje poiskala pomoč?
Praviš kaj je eno življenje gor ali pa dol. Ne morem se strinjati s teboj. Vsi ljudje smo vredni, da živimo in da dobimo pomoč ko smo v stiski. Vprašanje je le ali jo hočeš?

lp

Tatjana