Za seboj imam 30 kadilskih let in en neuspešen poizkus prenehanja. Saj mi je šlo lepo, sem jemala Champix, par mesecev, potem pa, ko sem ga prenehala jemati, pa se mi je ponovno začela pojavljati čedalje močnejša želja po cigareti in nepomemben prepir doma, pa je šlo vse k vragu.
Verjetno bi še vzdržala, samo mi je bilo neznosno, ker sem pridobila 5kg, poleg tega pa sem bila nenehno zaprta in napihnjena, vse obleke pretesne.

Sedaj pričenjam ponovno od začetka in jutri bo moj prvi nekadilski dan. Nekaj pasti poznam in upam, da se jim izognem.
Jutranje kave tokrat ne bom opustila, rekreacija bo morala biti vsakodnevna. Rada kadim zvečer, ko se vse umiri, zato moram poskrbeti, da bom polno zaposlena z rekreacijo, likanjem, mirne aktivnosti kot branje, ne pridejo v poštev.
Če ne bo viška kil, upam, da bo v redu, saj sem se od tistih 5-ih rešila le 2-eh, torej nimam več rezerve. Dejansko se tega in napihnjenosti bojim bolj, kot nikotinske krize, ker mi povzroča več težav kot želja po cigaretih, predvsem pa zelo slabo počutje,

Torej, gre še kdo z menoj na to dolgo pot, morda bo lažje, če ne bomo sami..

Pozdravljena,

na tem forumu je že kar nekaj tudi mojih odgovorov, tudi o prenehanju kajenja, pa mi nikoli ni zares uspelo, očitno nisem bila dovolj trdna v glavi.

Zdaj ne kadim že od torka. Imela sem par cigaret, skuhala sem si kavo in skadila vse. In bila sem prelena, da bi šla v trgovino. Poleg tega sem bila prejšnji teden prehlajena in začel me je daviti kašelj, ki je smrdel po katranu vsakič ko sem zakašljala. In potem v službo….Nekako sem se prebila do večera in na koncu ugotovila, da nisem bila niti živčna, niti zoprna niti nisem imela občutka, da mi nekaj manjka. In tako je že do danes. Pomagam si s tem, da veliko več pijem kot sem prej in odpovedala sem se kavi brez problemov.

Počutim se ok, pride pa trenutek slabosti, ko bi ga prižgala, pa si mislim, če ga tri dni nisem, ga tudi zdaj ne bom!

držim pesti zate in javi se!

Pozdravljena.
Kar korajžno. Jaz po tej poti namreč hodim že od 1.4.2010 torej skoraj deset mesecev. V tem času sem se spopadala s vsemogočimi težavami, a njahujša je res ta s kilogrami. Jaz sem v 9 mesecih pridelala 10 kg. Tam nekje septembra sem bila res čisto na tleh, tudi, ali pa mogoče samo zaradi kilogramov. Takrat sem se odločila, da v primeru, da mi do novega leta ne uspe pričeti hujšati začnem ponovno kadit. Ko pa je prišlo novo leto, sem kilograme še vedno pridobivala, cigaret mi je pa smredel. Zato sem sklenila, če je leto 2010 bilo posvečeno izključno odvajanju od cigaret, bo leto 2011 hujšanju. In res sem od novega leta shujšala za 1,5 kg ( ni bogve kaj, a proti dogajanju v preteklem let je veliko) sedaj se lahko s polno paro posvetim hujšanju saj sem se želje po tobaku resnično otresla.
Zato neglede na to kaj se bo dogajalo v času odvajanja vstrajajte, splač se.
Bom držala pesti

Pozdravljena abcde, vsi ostali uporabniki foruma in dr. Čakš!

Kadil sem 20 let, v povprečju 1 škatlico na dan. Že kar nekaj časa sem bil na tem, da enkrat bo pa treba nehati s to grdo razvado. Na srečo sem med drugim naletel tudi na ta forum, kjer sem prebral veliko zgodb različnih ljudi. Najbolj so mi ostale v spominu tiste pozitivne misli in le-te mi zelo pomagajo pri moji abstinenci. Kaditi sem nehal pred 6-imi dnevi. Vem da ni veliko, pa vendar sem ponosen sam nase.
Kaditi sem prenehal brez različnih pripomočkov. Zaenkrat nimam kakih negativnih abstinenčnih pojavov, več je pozitivnih – povrnila sta se vonj in okus, ne smrdim več,… Velikokrat pomislim na cigareto, a take misli hitro premagam, ko se vprašam, zakaj bi kadil… Brez veze, zavestno sem si uničeval zdravje, pa še plačal sem za tega hudiča malo premoženje… Nič več!!!

Zahvaljujem se vsem na tem forumu, ob branju Vaših zgodb ste vsi v pomoč. Hvala tudi Allen-u Carr-u – njegovo knjigo sem prebral najhitreje v življenju, kar pojedel sem jo:)

V prihodnosti se še javim, da poročam, kako mi gre.

Nekadilski pozdrav vsem!

Lep pozdrav. Tudi meni je ta forum pomagal, da sem se spet spravil abstinirat. Letos sem že drugič nehal. Ko sem prvič nehal kaditi je bilo potrebnih enih pet dni preden sem ostal cel dan brez cigareta. to je bilo tako, zjutraj sem se zbudil in si rekel, da danes ne kadim, če pa bom kadil pač, se zgodi. Tako sem bil cele dneve brez čika, zvečer je pa vedno padlo in če dobro pomislim bi bilo lažje takoj presekati. Tako sem prvič nehal ene tri tedne nazaj za 4 dni, ki sem jih vrgel stran po neumnosti. Zakaj po neumnosti? Zato, ker do takrat, ko sem jaz sproduciral vžigalnik in nafehtal cigaret me je sila že minila in jaz sem šel samo še preinhalirat neko smrdljivo palčko. Potem se je pa začelo.
Mogoče nekaj opornih točk:

1. Ko si enkrat popraviš okus v ustih imajo cigarete dejansko ogaben ous in kadilec tistega sploh okuša ne, ker ima brbunčice čisto omrtvinčene.

2. Ko sem dejansko šel na cigaret nahranit tisto hlastanje v meni to hlastanje sploh ni ponehalo.

3. Po treh dneh abstinence hlastanje za cigaretom neha praktično takoj. Zanimiv je pa občutek abstinence za nikotinom. Za 10 sekund se ti zazdi, kot da že cel dan umiraš za cigareto.

4. Najmanj abstinenčnih pojavoj boš doživljal, če sploh nikoli ne prižgeš več cigarete.

5. Ob abstinenčnem pojavu, hlastanju za cigareto se ti zasvojenost laže, da bo popolnoma vse v redu, če le prižgeš čik. Tale točka je precej široka. Jaz sem rabil nekaj časa, da sem ugotoil, da za mojimi dejanji, ko sem bil še kadilec, ne stoji nikotin.

6. Vsi kadilci so isti in vsak si domišlja, da je njegova zasvojenost nekaj prav posebnega, mističnega. Dokler ne neha kadit.

Drugače pa abstiniram od 17.1. dalje. Danes je en teden in še vedno kašljam črne katarje. Kadil sem pa 10 let in pol, škatlica in pol na dan. Srečno vsem !
Če se pa spraiš nazaj kadit se pa spravi tudi nehat, saj zgubiti nimaš ničesar.

pozdrav vsem, sem cisto slucajtno spet zasel na tale forum in vidim da vam gredo cigareti fino od rok… Cim dlje od rok so, pomeni da je to OK,…ehhh, nisem preprican ce se to besedno zvezo razume na prvo zogo… kakorkoli, ne se dat in dejmo stisnt! Jaz ne kadim ze kaki dobri dve leti (se ne spomnim vec kdaj sem tocno nehal, itak nima pomena), je pa res da tu in tam tudi se kaksnega prizgem, lansko leto recimo sem pokadil dva cigareta, letos ze enega, c c c … Je pa res da se nekaj pa pozna na tezi – najbrz zato ker brez nikotina in ostalih zverinic telo normalno dela in prebavi hrano tako kot si je to zamislila evolucija oziroma bog za vse vas verne… Pridobil sem tako cez palec kaksne 3 kg – pa se nekaj: ko sem kadil nisem bil zmozen odlaufat 10km v kosu, pol leta po prenehanju sem odlaufal 10km prvic v zivljenju tik pod 60 minutami, lansko leto sem za to razdaljo porabil 50minut in nekaj drobiza, letos ciljam na pod 50 minut. Letos imam odtecenih ze 70km. Pa da se nau zdej to slisal kao ‘nista ne trazim, samo se hvalim’, hocem povedat da ni nic narobe ce dobis kaksno kilo gor, narobe pa je ce se zaradi tega sekiras in razmisljas o ponovnem kajenju da bi sle kile dol, in narobe je ce se ne ukvarjas s sportom / telesno aktivnostjo vsaj trikrat na teden. Pa magari je to lahko malo hitrejsi sprehod za eno uro. Kar smo skadili smo skadili, kar smo si unicili je uniceno, lahko pa potegnemo crto in iz tega kar je ostalo potegnemo vse kar se da. In da se veliko! Samo dati se nam mora! Uh, nekje sem zasledil jutranjo kavo – pred prenehanjem sem mislil da se bo zemlja nehala vrtet ce ne bom zjutraj (po zajtrku seveda) spil vsaj kave ce ne kadim vec… Prvo spoznanje – kava ni izgubila niti trohice okusa in veselje brez cigarete z njo v paketu in drugo spoznanje – kave mi zjutraj ni treba piti, ker je pac tako naneslo ne smem pretiravati s kavo zaradi zelodca in zjutraj pijem caj in zemlja se ni zatresla ali padla s tecajev… Vedno pa sem imel v glavi pred prenehanjem kajenja predstavo, da cigaretom se bom ze nekako lahko odpovedal, kavi pa skorajda 100% ne. Pa se da tudi to… Za konec vsem en pozdrav in dobrodosli v klubu nekadilcev, pa se en moj standarni nasvet – privoscite si kaj zase in ne imejte zaradi tega slabe vesti – pojdite na sacherco s smetano, morda na kak koncert, poglejte za novimi čevlji ali pa si morda vzemite dan dopusta… Ziveli!

ŠE EDN se strinjam popolnoma:
”Vsi kadilci so isti in vsak si domišlja, da je njegova zasvojenost nekaj prav posebnega, mističnega. Dokler ne neha kadit.”

Dobro, čas ti teče, ampak včasih tako počas, da je za popizdit :). Malo šale na tvoj račun.

Drži se, drugače boš padel.

LP

1 mesec brez. Kile so šle malo dol, verjetno zato, ker tečem več kot prej. Počutje je boljše kot prej, katarji zjutraj so še vedno črni. Še vedno so prisotna trzanja po cigareti. Enkrat do nekajkrat dnevn, drugače pa prav neke hude želje po cigareti ni več. Tudi po jedi ni več tako intenzivna želja. Na začetku, sem se moral prav zamotiti, zdaj je bistveno lažje. OK, po enem mescu, spet poročam. Zdaj je februar in bo drugi mesec prej.
Zadnjič sem gledal eno kriminalko. Obup. Vsi, lopovi, morilci, detektivi, policaji in komisarji so večino filma kadili….

Po treh dneh abstinence hlastanje za cigaretom neha praktično takoj. Zanimiv je pa občutek abstinence za nikotinom. Za 10 sekund se ti zazdi, kot da že cel dan umiraš za cigareto.

Še Edn To si napisal ti in teh 10 sekund je bilo pri meni nekaj na dan. Zanimivo, ko so minile pa ajd lahko je bilo namesto 10 sekund, 10 minut. Ko so minile, kot da želje po cigareti ni. Pazi na to. Čas teče počasi teče pa 100%, in bolj ko teče počasi bližje si do zmage. Ena ura brez cigarete hitro mine in zame je bil to že uspeh, dan je šel že počasneje, teden še počasneje….Evo 9 mesecev, sedaj pa so te žlje res retke in blazno šibke.

Dva mesca brez.

Seveda GRUBER. Tisto je še vedno prisotno. Želja po cigareti se vsake toliko vžge in še vedno je najboljša obramba zdrava glava in volja. Saj v bistvu to niti ni toliko žeja po cigaretei pri meni. Bolj občutek, da nekaj manjka. Cigareto v resnici asociiram z veliko stvarmi, ki si jih človek ne želi.
Kajenje je nadležna stvar, ki močno znižuje kvaliteto življenja in nekako se bojim, da bi se osebno kdaj glede tega spozabil in spet začel.

S tem nehanjem kajenja je tako, da je potrebno držati fizično aktivnost redno. OK, se še drugič kaj oglasim, zdaj je pozno, da bi se preveč razpisal.
Kako je pa kej z ostalimi?

Tale ideja pridruženju ob odvajanja se mi zdi čudovita.Ne vem pa, zakaj se Abcde,ki je prišla na to idejo ni več javila na tej temi.Naj ne bi kadila sedaj že tretji mesec,pa bi res rad vedel kako gre.Sam sem tale forum po dolgem času(1.letu) pričel ponovno prebirati šele danes.pred letom dni sem s pomočjo Champixa prenehal za tri tedne.Zdravilo je imelo takšne stranske učinke,da nisem uspel.Sedaj mi je žal,zato sem ponovno začel razmišljati,da bi počasi spet poskusil z opustitvijo.In zagledam tole idejo na tem forumu in sklenem da takoj ko tole napišem preneham s kajenjem.Tole se mi zdi kot zahajanje v skupino za odvajanje odvisnosti,le da ti ni treba zapustiti stanovanja.Moderni časi pač,pa še delavnica je odprta 24 ur,le čim bolj obiskana bi morala biti.
Torej vsi,ki jim je tako kot meni ta ideja všeč,čas je za akcijo! Z zanimanjem čakam na odziv.
Tudi na odziv od tebe,Abcde

Nasvidenje

ojej, ful me matra. Glavo mam tako, kot da nisem več jaz, počutim se tako, kot da moji možgani niso več sposobni delati tako kot prej. Upam, da so to abstinenčni pojavi. 🙂 Drugače je danes moj 9 dan brez. Jezi me, kako sem lahko 20 let držala glavo v nikotinski luknji. Sploh si ne morem oprostit. Drugače mi je pa čudno to, da nič ne kašljam ali drugače fizično doživljam čiščenja oz. abstinence.
Paše malo pojamrati, vem, da bom zdržala.
Tudi vi zdržite še dalje.
lp

Hmnja, tle po forumu je nekaj takih, ki se javijo in pišejo o tem, kako jim je uspelo nehati ali pa omejiti, kar osebno mislim, se ne splača, potem pa poniknejo. Na žalost, se zgodi. Ljudje imamo možgane, katere učimo in ti nas potem vodijo skozi življenje. Naredimo pa tudi svoje napake. Te napake potem lahko tudi opazimo na rezultatih svojih dejanj.
Treba jih je odpravljati. Potrebno je postaviti se nazaj na pravo pot.

Danes je obletnica tri mesece brez. Tretji mesec je šel skoraj lažje kot tretji teden. Nimam več kaj posebnega napisat o tem, kako zgleda nehat kadit. Nervoze za cigareti ni več. Ostaja neka ideja, ki se zazdi tudi kot želja in ta verjetno ne bo nikoli minila, je je pa vedno manj. Ugotavljam, da minejo dnevi, ko sploh pomislim ne na cigaret, ampak s tem je tako, da takih dni človek sploh opazi ne in se jih je treba spominjat. Tako, kot se je treba spominjat kako je blo nehat kadit. Jaz sem si slučajno pisal ene vrste dnevnik in, vam povem, ko sem bil kadilec in ko sem se odvajal na začetku je bil v glavi prisoten vedno samo cigaret in ko danes pogledam, kaj mi je bilo takrat je pravo olajšanje.
Nehal sem brez tablet in pomagal ipd. ter z veliko mero fizične aktivnosti (tud 6 krat na teden po eno uro ali več, saj toliko časa sem tudi dnevno kadil). Če bi vsak kadilec toliko časa pretelovadil kot prekadi bi bili vsi kadilci zelo športni ljudje.
Nasvidenje prihodnjič in srečno ostalim.

Meni je tretji teden kar ne kadim, pa je kar veliko večja kriza kot drugi teden. Sedaj je prisotna trma, da ne prižgem, da vse ne pokvarim, pa tudi dokazovanje do vseh, ki mi ne verjamejo. Bilo je namreč dosti komentarjev, ko sem povedala, da sem prenehala s kajenjem:
“se slišimo čez en mesec…”, ” ma ja kolikor boš zdržala, je dobro” in podobno. To mi je samo vzpodbuda, da se ne dam.

Poišči Alen Carr, končno nekadilci. Dobiš jo nekje na forumu. Jaz sem s tem naredil tako, da sem počel čim več tistih stvari, za katere nisem rabil kaditi zraven. Nehat kadit ni nekaj, kar se zgodi samo od sebe.
Drugič, ko pomisliš na cigaret pomisli kako odvraten je v resnici, objektivno. Tudi meni se še zalušta, potem si pa predstavljam kakšen okus bi mi dim dejansko pustil in se odločim, da je tisto eno samo trpljenje.
Tistega za čimer hrepeniš ni več. Sedaj imaš okus popravljen in cigareti bodo odvratni če jih začneš kaditi po dveh tednih ne-kajenja, poleg tega je pa tukaj tudi refleks grla. Tako da, ja. Vedi, da tisto kar ti glava pravi, da ti bo dal cigaret, tistega ti cigaret ne bo dal. Pa pazi da se ne nažiraš preveč. Dolge sprehode v naravi, fizična aktivnost….

Ja, knjigo prebrala 2x in popolnoma razumem logiko in super, da je takšna knjiga napisana. Popolnoma se strinjam s tabo in tako tudi delam, zamišljam si sranje, ki bi bilo, če bi prižgala, ne užitek, temveč totalno nagravžno sranje brez užitka.
Se trudim ja, tudi z več gibanja in z zelenjavo, da ne dobim odvečnih kil. Tako do 2 kg je sprejemljivo več ne bom dovolila. Kmalu bo 1 mesec brez in bravo meni in vsem, ki ste opustili!

Prvič se oglašam na tem delu foruma. Sama sem kadila 7 ali 8 let in čez noč nehala. Takratni partner je kadil, vendar me to sploh ni ganilo. Prvi teden je bil peklenski, potem pa nisem nikoli pogrešala cigarete.

3 leta in pol kasneje sem pa po čisti neumnosti spet prižgala cigareto in zdaj, po novih 3 letih in pol se ponovno poskušam odvadit. No, vmes sem že nekajkrat poskušala, pa ni bilo enake volje kot prejšnjič. Danes sva s kolegico sklenili pakt, da obe nehava. Na list sva si napisali vse negativne posledice, načine, kako se zamotit, ko pride kriza, in vsoto, ki jo dnevno, mesečno in letno zapravimo za to neumno razvado. List imava v denarnicah, da ga lahko kadarkoli pogledava. Dogovorili sva se tudi, da si bova v oporo in bova ena drugo poklicali, kadar bo želja res močna.

Zanimivo pa se nama je zdelo, da imava obe različne abstinenčne krize. Jaz sem prejšnjič nehala tako, da sem šla one day at the time. Prvi dan, ko je bilo najhuje, sem se počutila, kot da sem izgubila ljubljeno osebo. Drugi dan sem si rekla:”Če sem zdržala en dan, lahko tudi tega,” in tako iz dneva v dan. Ona pa prvih nekaj dni nima problemov, temveč jo zagrabi kasneje.

Tako, zdaj pa ob jutranji kavici še tistih par cigaretk, ki jih je ostalo, in bolj zdravemu življenju naproti. Držite pesti za naju!

Res je, kar ugatavljate vedve s prijateljico. Abstinenčni simptomi so pri različnih ljudeh lahko različni. vsak človek je individum za sebe in tako je tudi pri kajenju, načinu kajenja, stopnji odvisnosti in seveda pri abstinenčnih simptomih.

Vsekakor je najpomembneje, da sta se odločili in zelo pomembno, da si bosta pomagali. Držimo pesti za vaju!!!

Ponovno se javljam. Nisem se prižgala in zdaj sem trdno prepričana, da tudi ne bom. Kriza je sicer bila, a ne, ko je kdo zraven mene prižgal, temveč kar tako – ko sem začutila, da mi nekaj manjka. Tudi napadi hude tečnobe so bili (moram se odkupit dragemu), ampak je čezdalje bolje. Listka v denarnici pa ni bilo treba potegnit ven niti enkrat. Samo spomnila sem se na Carra in na besedilo, ki sem ga napisala z velikimi obebeljenimi črkami na vrh in dno tistega listka:”SAMO 1 NE OBSTAJA!” Kolegica, s katero sva sklenili pakt, pa tudi še abstinira.

Hvala za podporo in bravo vsem, ki ste opustili to navado!