Še malo o dohodnini in olajšavi za otroke
Do petega februarja naj bi vsi tisti, ki teh olajšav ne uveljavljamo preko leta, na DURS oddali vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane. Tudi sama spadam mednje, saj mi pride bolj prav, da mi preveč plačano dohodnino vrnejo v enkratnem znesku, ker imam fiksno določeno višino plače. S tem zneskom običajno hčerama kupim šolske knjige in zvezke. No, pa saj ne dobim veliko, nekaj 100 evrov, saj si dohodninsko olajšavo za hčeri z njunim očetom deliva. Ker se vsako leto na to temo na forumu enostarševskih družin pojavi kar nekaj vprašanj bom v nadaljevanju razložila kako se ta olajšava razdeli ter kdaj je zavezanec za preživnino upravičen do polne olajšave in kdaj do sorazmernega dela.
Davčna olajšava za prvega otroka znaša letos 2.251,46 evra. Olajšava se lahko deli med starša, lahko pa jo uveljavlja samo en od njiju. V kolikor se deli, je vsak od staršev upravičen do polovičnega zneska olajšave, ki znaša 1.125,58 evra. Zavezanec za preživnino lahko polno polovično olajšavo za prvega otroka uveljavlja, če višina plačane mesečne preživnine znaša vsaj 1/12 olajšave oziroma 93,80 evra. Tisti, ki plačuje manj kot 93,80 evra je upravičen do sorazmernega dela olajšave, do preostalega dela pa je upravičen drug starš, torej starš, pri katerem otrok živi.
Enako se izračunajo davčne olajšave za druge otroke, pri čemer je pomembno vedeti, da je v primeru, ko sta dva otroka in si oba starša vpišeta v olajšavo oba otroka, enega za prvih šest mesecev, drugega pa za naslednjih šest mesecev, olajšava višja zato, ker davčna olajšava za drugega otroka znaša letos 2.447,62 evra, kar je 196,16 evrov več kot znaša olajšava za prvega otroka. Ni torej vseeno ali vpiše mati enega otroka za polno leto in oče drugega otroka za polno leto ali oba vpišeta oba otroka in si ju porazdelita po mesecih.
Magična meja preživnine, ki zavezancu za plačevanje le te daje pravico do uveljavljanja polne polovične olajšave je torej 93,80 evra. Iz podatkov MDDSZ za mesec januar 2010 je razvidno, da vsaj 20.000 zavezancev za preživnino plačuje preživnin, ki je manjša do 93,80 evrov. DURS nima podatkov kdo od davčnih zavezancev je ločen, kdo mora plačevati preživnino, kdo je v izterjavi, kdo v tožbi, kdo jo plačuje samo občasno. Ko dobijo v roke dva spisa, v katerih je v olajšavi vpisan isti otrok smatrajo, da sta starša poročena oz. živita skupaj in olajšavo med njiju enakomerno porazdelijo. Na vlogi za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane je sicer v tabeli stolpec, kamor se vpiše prispevek za preživljanje, torej seštevek vseh plačanih preživnin v letu 2009, a če zavezanec za preživnino tega ne vpiše … kdo bo vedel, koliko je plačal, če je plačal, ali je sploh upravičen do polne polovične olajšave ali ne.
Vem, da se veliko mama in očetov, ki imajo otroke v skrbi in vzgoji, ne spušča v dokazovanje, da zavezanec za preživnino ni upravičen do tolikšne olajšave, saj se pritožbo na izračun dohodnine vloži šele po izdani odločbi. Večina nas komaj čaka, da dobimo ta denar nazaj, pa se tako postavlja vprašanje zakaj država sistemsko ne poskrbi za evidenco te skupine davčnih zavezancev. Ko se dva razideta se vsi sporazumi o preživnini otrok znajdejo na CSD-jih, večina tudi na sodiščih, ki sta državna organa, in zagotovo bi lahko te podatke brez večjih stroškov vnesli v bazo DURSA ter na tak način zagotovili pravično porazdelitev davčnih olajšav. V končni fazi CSD-ji to bazo imajo, saj na podlagi le te vsako leto računajo otroške dodatke. DURS pa nima prav nobenih informacij in zato njegov sistem tozadevno lahko izkorišča vsak, ki ve, da mu na drugi strani stoji starš, ki nima niti volje niti energije dokazovat, da je upravičen do višje olajšave za otroke kot je polovična.
Še lepše bi seveda bilo, če bi bile preživnine ustrezneje določane, v katero koli smer že.
Imam pa jaz tukaj vseeno problem. Zavezanec oz. zavezanka je dejansko lahko v zelo slabem finančnem položaju in za otroka nameni, kolikor le lahko, recimo, da je to 90 evrov na mesec. V tem primeru menim, da je vseeno upravičen/upravičena do olajšave, saj prispeva po najboljših močeh. Morda je njegov/njen prispevek nesorazmerno večji v času, pozornosti in tako dalje.
Navsezadnje bi lahko pri preživninah v višini nad 500 evrov na mesec rekli, da otroka v celoti vdržuje zavezanec/zavezanka in da zato skrbnik/skrbnica ne more uveljavljati olajšave. Se pa za moje pojme izključujeta dokazano neplačevanje/ izvršba ter olajšava.
Če greste natančno brat Zakon o dohodnini boste videli, da zakon v deli, ki se tiče olajšav in deljenja le-te govori o prispevkih za otroka in ne o preživnini. Ta se pojavi le v obrazcih.
Prispevek pa ni nujno (samo) preživnina po sodni odločbi.
Moj kolega ima pos sodbi določeno nizko preživnino, po drugi strani pa ima določeno, katere stroške otroka mora kriti (nakup šolskih potrebščin v celoti je njegov strošek, pa kritje zelo dragega športnega hobija (smučanje), ki pa mu ga DURS noče priznati, čeprav svoj prispevek dokazuje s plačanimi računi).
DURS je teroristična organizacija, če mene vprašate.
ločevalka: po “svojih močeh” je tako plastičen pojem, da ga ni jemati dobesedno. kdor živi z otorci skupja ne daej zanje po 50 evrov na mesec ampak nujno več, ker so že življenjski strški višji. in preživnina 100 evrov – saj veš sama – niso polovica stroškov. kdor je otroka zaplodil naj ga dostojno živi. če bi bilo o tem govora preden da kdo noge narazen ali pozabi da nima kondoma gor bi bilo morda manj nepremišljenh nosečnosti in otrok, ki živijo v bedi. ampak ok, tako ni, torej … kaj? se bo tistemu, ki je otrka zaplodil, živet ga pa ni sposoben, kar dalo polovinčno olajšavo? zakaj že? in zakaj bi zavezanec za preživnino sploh dobil nazaj dohodnino, če pa za otroka tekom leta itak finančno ne skrbi dovolj, durgi starš pa mogoče komaj leze skozi meseci n bi lahko s celo olajšavo otroku privoščil kaj več kot golo preživetje?
oče: se strinjam, da prispevek ni nujno samo preživnina, DURS pa itak nima podatkov kdo plačuje preživnino in kdo ne. kako naj potem ve, kdo poleg nje plačuje še druge stvari?
Ojej, Oče so pa institucije še večji poden kot smo mislili doslej….tokrat to leti na DURS.
Čeprav me pa resno zanima kako je tvoj prijatelj uspel v sodno odločbo spraviti tko zlo življenjske potrebe otroka. Ker so ponavadi pa sodišča tista, ki pri takih dogovorih tupijo. Ali je bilo to sporazumno in so le požegnali ali je bilo to določeno na obravnavi kot poravnava?
Ali potem v reali pravzaprav plačuje preživnino manjšo od 93 evrov mesečno? Ker bi mu pripadlo vsaj pol olajšave, mar ne? Druga polovica je pa (žal) odvisna od dogovora z materjo njegovega otroka, ki ji tudi pripada pol, če to tako uveljavlja. Eni so se sposobni zmenit drugače.
:))
No jaz ali bolje rečeno midva z ex nimava določene preživnine, ker imava skupno skrbništvo, posledično, ker se v zadnjem letu nič več ne moreva zmenit imava z DURS-om žive pizdarije. Meni DURS olajšave noče priznati, ker (kao) nič ne prispevam na podlagi sodne odločbe, stalno prebivališče pa ima sine po dogovoru prijavljeno pri njej.
j@*#M
Sodna poravnava se glasi na znesek 50 eur (žepnina) in točno določene stvari in količino letno za otroka. Če skupen strošek, podprt z računi, iz tega naslova pretvoriš v denar in deliš z 12 meseci, je mesečni znesek samo za te stvari okoli 300 eur. (Brez počitnic, daril, in vsega ostalega)
Po svojih močeh ni zraslo na mojem zelniku, ampak to tako tolmačijo nekateri sodniki. In jaz se načeloma s tem strinjam, če je preživnina res takšna. Sem pa takoj v prvem stavku napisala, da bi bilo še lepše, če bi preživnine določali drugače.
Pridejo pač nepredvidljive situacije in ostaneš brez plače, na nadomestilu, recimo, na invalidski penziji in podobnem.
s predložitvijo računov v ugovoru?
s predložitvijo predloga za izvršbo/ sklepa o izvršbi?[/quote]
Samo toliko, meni je bilo med drugim recimo tudi razloženo, da sodno določena preživnina ni nujno v obliki nakazila na tekoči račun, temveč tudi v “blagu” – se pravi, kar zavezanec kupi za otroka in to lahko gladko odšteje od zneska preživnine.
Seveda z besedami sodnika Dursu ne morem dokazati nič.
Ojej Oče, razumem odkod glavobol…
Saj ne vem kaj rečt….če računi in vse ostalo ne zaleže, pa spis, da je skrbništvo skupno, kar bi po defaultu moralo pomeniti pol pol olajšave….
Mislim to je res groza, da se olajšav ne priznava tistim, ki res kaj prispevajo in vzdržujejo otroke, tistim barabam pa, ki ne plačujejo (pa imajo to seveda določeno v odločbi, pa še to ponavadi zlo zlo malo, pa jim je treba izvršbe pošiljat ipd,,,,) pa se to priznava….
Mislim, da bi se to najlažje dalo rešit, če bi sodišče v ločitveno odločbo, in to prav vsako, napislalo, da vsakemu do staršev pripada pol olajšave in temu primerno to upoštevalo v pravični preživnini…ampak to je spet institudcija…
Hja, moj biser tudi vsak mesec prispeva 80 eur, zahteva stike po sodni odločbi – kadar je tu, kadar izgine za pol leta, dobim pisemce od CSD, da so naredili zapisnik, da je do nadaljnega odsoten in da se/ko/če se vrne, naj stiki potekajo kot do sedaj… Seveda jo pa daje v olajšavo, to pa ja… A da bi ji kdajkoli kaj kupil, k čemu dodatno prispeval… Ne bom komentirala, ker nima smisla, saj ji niti malega darilca za RD ne da… Baje, da itak ga molzem s temi 80 eur na mesec…
Po moje bi moralo biti tako, da olajšavo dobi starš, pri katerem otrok pretežno živi in ki za njega tudi čisto v fizičnem smislu več naredi. Opere več cunj, skuha več kosil, pomaga pri več nalogah, prebere več pravljic, ostane z njim na bolniški, ko zboli, ga vozi okoli zdravnikov ali je z njim v bolnišnici…
Deljena olajšava bi bila pravična le v primeru, da imata starša deljeno skrbništvo ali pa da starš, pri katerem otrok živi, zasluži tako malo, da olajšave ne more porabiti v celoti.
P.S. Moj bivši mož otrok kot olajšavo ni niti enkrat uveljavljal, pa nima ravno direktorske plače …
ločevalka: razumem. ko sem jaz ostala brez službe pa ni nikogar brigalo ali lahko otroke preživim, živela sem po principu “rodi stvori pare”, pa se mi življenjski stroški zaradi izgube službe niso nič zmanjšali. tko da nimam milosti niti do zavezanca za preživnino, če ostane brez zaposltive. rodi stvori. tudi če boš ti doma bolana ne bo njega birgalo ali lahko otrokoma plačaš šolo, hrano, obleke.
Po svojih močeh ni zraslo na mojem zelniku, ampak to tako tolmačijo nekateri sodniki. In jaz se načeloma s tem strinjam, če je preživnina res takšna. Sem pa takoj v prvem stavku napisala, da bi bilo še lepše, če bi preživnine določali drugače.
Pridejo pač nepredvidljive situacije in ostaneš brez plače, na nadomestilu, recimo, na invalidski penziji in podobnem.[/quote]
Že dokazovanje z uradnimi papirji je problem.
Kako bi potem ovrednotila situacijo, kjer starš z varstvom in vzgojo tistega s stiki o bolezni otroka nikoli ne obvesti, ampak sam vzame bolniško, čeprav je tisti s stiki tudi pripravljen vzeti bolbniško, otroka voziti okoli zdravnikov in bolnišnic. Cunje se pri tistem na stiku ne operejo (zadosti) dobro.
Saj bi ti pritrdila, če bi bila preživnina večja od polovice stroškov za otroka. Sinova je recimo znašala 160 € v času višje šole, s tem da ima prehrano brez glutena, soje, sladkorja …, torej specifično dieto (študentski boni neuporabni). Sicer pa sem predstavila samo, kako sva dilemo razrešila z bivšim možem in nikakor ne trdim, da je to edino prav. Sicer pa dvomim, da za vse in vedno poštena rešitev obstaja.
Jaz pa poznam nekaj primerov ločenih, ki so ugotovili, da jih DURS nateguje tako, da jima sploh ne prizna uveljavljane olajšave, ampak manj. DURS to počne misleč, da so ločeni ljudje vsi po vrsti tako skregani, da ne bodo šli primerjat davčnih obračunov, medtem ko enostransko podatkov o drugem glede priznavanja olajšave, zaradi načela bančne tajnosti, DURS ne posreduje.
kako pa lahko jaz dokažem da je sin v letu 2009 dobil plačanih samo osem preživnin po 200 evrov? ima oče pravico uveljavljat polovico olajšave, če je plačeval samo 8 mesecev? za ostale štiri pa se lahko s sinčkom pod nosom obriševa. moški pač lahko plačujejo ko se jim zljubi, jaz pa položnice moram vsak mesec plačat,pa hrano kupit, pa vse ostalo…in kako naj dursu sploh dokažem,da jih je plačal samo osem?