Kako se odvaditi pitja kave? Če je zjutraj ne spijem, se sploh ne zbudim, me boli glava, imam težke oči… Sicer jo pijem redno: zjutraj na tešče veliko skodelico, v službi dopoldan in po kosilu ( okrog 16h), a se mi zdi, da ni količina prevelika. Še najlažje pogrešam tisto popoldansko, ampak tisti dve dopoldanski?!?!? Sigurno je komu uspelo se odrešiti kave in ima zame mogoče kakšen nasvet ? Ja, najprej bom opustila tisto popoldansko.
Thx in LP!

zakaj bi se odrekala kavi ? po mojem ne pretiravaš z njo. Lepo uživaj, pa je.

Popijem približno toliko kave kot ti. In količina res ni prevelika. Kaj te pravzaprav skrbi? Zakaj bi se ji sploh odpovedala?

Jaz zjutraj brez kave ne “zalaufam”. Če je ne popijem, sem siten, tečen, muhast, spim, buljim “%$#&% dokler ne dobim doze. Potem, oja, potem pa to nisem več jaz ampak JAZ 😉

Pa lep dan še naprej!

Tema zame. Jaz sem se pred dvema letoma odvajala pitja kave.Zakaj sem sploh začela? Strašno mi je šlo na živce, da sem morala povsod, kamor smo šli na izlet, vedno iskati lokal za kavo.V hribih je bilo to kar malo težko. Zato sem se odločila, da se odvadim. Kavo sem pila samo zjutraj in po kosilu, toda če je nisem, sem imela obupen glavobol in ni bilo za zdržat.
Začela sem s tem, da sem črtala popoldansko kavo. Tri dni sem imela grozno abstinenčno krizo, saj me je glava tako bolela, da bi mi jo lahko kar razneslo. Potem se je pa uneslo.Četrti dan ni blo več glavobola in tako sem še jutranjo kavo črtala na isti način. Tako sem zdržala eno leto, potem sem pa spet prešla na jutranjo kavo, ampak vedno skupaj z zajtrkom, nikoli na prazen želodec. Tako sedaj s kavo nisem več zasvojena, spijem jo zjutraj ob zajtrku.Ena kava na dan ne škodi, predvsem če je ‘podložena’ s hrano. Po kosilu pa je ne pijem nič več in se prav dobro počutim.

LP,Kaja

Hecno je tole s kavo. Jaz jo pijem vedno le zunaj, torej v lokalih ali v
sluzbi, kot neke vrste druzaben dogodek; Doma je sploh nimam in si
je nikoli ne kuham, pa tudi brez tezav sem brez nje tudi cel teden ali vec.
Sklepam, da torej nisem od nje odvisen.

Ja, moja soproga je imela isto probleme z glavobolom, če ni bilo jutranje kavice, povsod kamor smo šli, je morala dobit “dozo”, ali napr. v nedeljo zjutraj, ko je kavica sedla ene dve, tri ure kasneje kot običajno, je bil že glavobol tu.
Malce abstinenčne krize pride, to že, ampak potem se pa stvar unese.

Jaz sem jo tudi preveč popil, na tešče, ali pozno zvečer, fina mi je, všeč mi je, ampak, sem opažal, da s kavo, “trošim” tudi vedno več cigaret, čeprav nisem bil nikoli reden kadilec. Ko sem se odločil da shujšam, sem ob ukinitvi prenajedanja, isti dan ukinil tudi kavo in cigarete, ker nisem hotel, da bi bilo to dvoje surogat za hrano. In prav sem storil. Prvi teden brez hrane, cigaret in kave sem kar “pop…”
a najbolj zaradi hrane. Sedaj, mi ni žal. Kadim le še za “zapovedane” praznike,
težav z želodčno kislino nimam več, prej me je pekla skoraj vsak dan, pa tudi kakšno kavico si privoščim sem in tja, za užitek.

Po moje, je najbolje, da čisto prenehaš, pa potem čez čas, ko boš že “ozdravljena”
le popiješ kakšno, sem in tja.

Seveda nisi odvisen. Mene je prav to motilo, da nisem mogla brez kave. Jaz kavo imam doma in čez vikend je zjutraj to zame prav obredno pitje. Je pa hecno v službi, ko hodijo v skupini na kavo po kosilu in me vabijo zraven, pa jaz ne grem. Potem pa pravijo, da nisem družabna.

LP,Kaja

Ce nimas kasnih zdravstvenih tezav zaradi kave, se ji ni treba odpovedovati. Jaz sem jih imela (pritisk, glavobole, tresenje) pa sem stvar resila z dekofeinizirano kavo. Pravo kavo pijem samo v sluzbi – dvakrat dopoldne, dekofeinizirano pa zjutraj doma preden grem v sluzbo, po kosilu , pa se eno pozno popoldansko ali pa ze vecerno, pa nimam vec problemov.

Lp Senja

Zame je kava tudi pravi obred. Spijem jo samo zjutraj in to veliko šalco z mlekom. Zaradi tega se ustanem pol ure prej, kot bi morala, samo zato, da “meditiram” ob kavici in cigaretu. Ne pijem pa rada drugje kave, nobena ni tak dobra, kot tista ko si jo sama skuham (pa ne da skuham ne vem kako dobro kavo, samo tako sem jo navajena). Tisti “plunc” kave, ki se dobi po gostilnah pa sploh ne naročim. Prej (pred hujšanjem) sem jo tudi zelo sladkala (pravim, da mam raje brazilsko kot turško kavo), sedaj pijem grenko in to že ni več ta pravo, mi nekak ne leži več najbolj. Čez dan ne pijem kave, samo ob sobotah in nedeljah po kosilu, si jo privoščiva skupaj z možem, on jo skuha :))) (takrat sem tiho in ne komentiram).

Jaz sem prešaltala na tisto light varianto (50% brezkofeinska) količine pa iste

Jaz imam tak krasen skrisejver : crno ozadje,na njem pa en mali razcupan oranzen mucek,zavit v brisaco, spodaj pa napis “There’s no life before coffee !”Mi ga je poslal moz,ki pa me drugace rad pocrklja z jutranjo kavico v postelji.
Bog mu daj dolgo zivljenje !

Uzivaj!

Kratka,crna,grenka,z kapljico smetane – to je zakon !
Vcasih,ko grem v staro Gorico,pa si privoscim “macchiato”. Nebesa!

Frucka,opazam,da imava dosti skupnega !Ce se ne motim,si tudi ti programer ?!Isto z Senjo.
Pejmo v mislih na eno dobro kofe !

Bravo Saso, temu se rece karakter.

Pozdravljeni!

Jaz sem prvi teden odvajanja od cigaret opustila tudi kavo. Najprej sem jo zamenjala za pravi čaj + veliko mleka (prvih 5 dni), zdaj si pa, ko mi “zapaše” kava skuham navaden čaj in mi kar nekako odtehta.

Lp
Pia

Ja, trikrat hura za nas programerje !!! Kavica je pa ze na moji mizi, in omamno disi.

Hvala za vzpodbudo, a mislim, da če nisi od česa res odvisen, ni tako težko biti karakter. Malo manj karakter sem pri hrani, ampak za sedaj še držim to kar sem izgubil, ter poiskušam spremeniti način razmišljanja o hrani, tudi s pomočjo teh postov o hujšanju in Kajinih nasvetov, ker sem kile (13) vrgel stran malo prehitro.

Torej, upam, da mi bo DOLGOROČNO uspelo, pa da bom tako vseeno ohranil
ljubezen do kulinaričnih užitkov. Lepo se imej. Sašo.

Hvala za vzpodbudo, a mislim, da če nisi od česa res odvisen, ni tako težko biti karakter. Malo manj karakter sem pri hrani, ampak za sedaj še držim to kar sem izgubil, ter poiskušam spremeniti način razmišljanja o hrani, tudi s pomočjo teh postov o hujšanju in Kajinih nasvetov, ker sem kile (13) vrgel stran malo prehitro.

Torej, upam, da mi bo DOLGOROČNO uspelo, pa da bom tako vseeno ohranil
ljubezen do kulinaričnih užitkov. Lepo se imej. Sašo.

Sašo, vsaka stvar za katero “upamo” ima še en stranski izhod. Zato nam včasih stvari ne uspevajo. Če pa smo “prepričani” o neki stvari (največkrat je treba “prepričati” sebe), potem bo stvar uspela. Torej, če si prepričan, da ti bo uspelo, ti to bo uspelo. Če pa upaš, da ti bo uspelo, pa velikokrat pride v poštev tisti stranski izhod 🙂
Jaz po dobrih 3 letih še vedno nisem prižgal cigarete (nisem še nehal kaditi), kadil sem pa od 2 do 3 škatlice na dan. Ko me prime prižgati, se moram usmeriti v neko drugo stvar, pa me mine. Ampak sem ponosen na to, da mi je uspelo (nihče ni verjel v to, najmanj pa doma :))

Pa lep dan še naprej

Čestitam!
Res je to, kar praviš, prepričan……..mogoče še nisem čisto, sem pa vsak dan bolj.