Pozdravljeni.

Da se še jaz “olajšam”, prosim za nasvet, dodatne informacije, pomoč.

Skratka. Pred dvema letoma sem doživela možgansko krvavitev in takrat so se začele vse moje težave. Pred točno letom dni sem imela prvo možgansko operacijo, ki je bila neuspešna. En teden sem močno izčrpana ležala v kliničnem centru, za vsakim požirkom vode sem bruhala. Bilo je res boleče in mučno. Po vsej tej hospitalizaciji sem izgubila veliko kilogramov in s tem so se začele moje težave – anoreksija. Nikakor se nisem mogla spravit k sebi, kilogrami pa so kar kopneli. Nato sem tudi dva meseca preživela na pediatričnem oddelku za motnje hranjenja, v zaporu kot ga imenujem, saj je tam način zdravljenja res zaporniški..
Letos sem imela še eno operacijo, tokrat uspešno. A težava z anoreksijo je ostala.
Moram reči, da predsodkov pred kakšno hrano nimam, tudi pojem vse, kar je.
Imela sem tudi kratko obdobje, ko sem zlorabljala odvajala, a sem to ozavestila in s tem prenehala. Prebavo imam redno, menstruacije pa nimam že dve leti. Vseskozi se mi tudi spahuje, kar je zelo zelo zoprno. Na kakšne mogoče težave/želodčne bolezni to lahko nakazuje, kako bi si to vsaj malo olajšala?
Kar si trenutno najbolj želim je to, da bi sama, brez prigovarjanja, vsiljevanja prišla do spoznanja, saj se mi način zdravljenja teh težav pri nas zdi zelo napačen.
Ker sem polnoletna, me pa vseeno zanima.. Kako poteka zdravljenje na psihiatrični kliniki? Kako izgleda dan, kakšni so rituali? Hočem priti nazaj na svoje, da bi bila spet tista oseba izpred dveh let, a se enostavno bojim, kako bi izgledala, saj sem se na to shirano podobo že kar preveč navadila.. Motijo me tudi pogledi okolice, vsi me obravnavajo le s strani bolnika, nobeden pa ne vidi, da sem oseba s čustvi, ne pa oseba, ki jo povezujejo le s kalorijami in hranjenjem. Zelo si želim ustaljenega življenja, da bi lahko počela vse aktivnosti, sama obožujem šport, ta me je do bolezni spremljal skozi celo življenje, naenkrat pa sem mogla z njim kar prekiniti in to me je pokopalo. S tem povezujem začetek vseh težav..
Prosim predvsem za informacije o kliničnem oddelku, saj se zavedam, da je to izhod v sili.
Hvala.

Pozdravljena “Še ena več”,

Informacije o kliničnem oddelku, glede procesa zdravljenja najdeš v mejlu z naslovom ali je katera zdravila anoreksijo bolnišnično? Tam so dekleta in ženske opisale svojo osebno izkušnjo z bivanjem na oddelku v bolnišnici. Več informacij lahko izveš, če osebno pokličeš na KOMZ – Klinični oddelek za motnje hranjenja, kjer ti bodo odgovorili na vsa vprašanja, ki te zanimajo. Malo še pobrskaj po forumu, saj smo o tej temi veliko pisali.

Napisala si, da bi rada sama, brez vsiljevanja in prisiljevanja prišla do spoznanja, kako si lahko pomagaš. V tem primeru bi predlagala, da razmisliš še o psihoterapevtski pomoči, poleg bolnišnične. Namreč, v bolnišnici, na odelku imajo svoja pravila, ki se jih moraš držati in jih ni mogoče prilagajati. V psihoterapiji ti terapevt prisluhne kaj se dogaja s teboj, ti sicer poda smernice, vendar to ne pomeni, da te v kaj sili, če nisi pripravljena. Svetujem ti, da raziščeš obe možnosti in se potem odločiš kaj bi bilo bolje zate.

Opisovala si tudi, da imaš težave z želodcem. Do spahovanja ponavadi pride, kadar gre za gastrorefluksno bolezen – gastritis. Več o tem si lahko prebereš po internetu. Glede na to kar si opisala, mi je to prvo prišlo na misel, vendar to ne pomeni, da je lahko samo to. Še najbolje bi bilo, da greš k osebnemu zdravniku, ki bi te poslal na pregled želodca. Tam bi lahko ugotovili kaj se dejansko dogaja s teboj.
Drugače pa imaš več možnosti za samopomoč. Spahovanje je lahko posledica preveč kisline v želodcu (kar bo pokazal pregled) in če je tako, lahko poskusiš izločiti iz prehrane vse kar je kislo in kar povečuje kislino želodca. Dobro bi bilo, da imaš več manjših obrokov na dan. Preveč kisline namreč pomeni, da želodec ves čas nekaj melje in če nima hrane, je samega sebe, potem ti to občutiš kot spahovanje. Bolezen je potrebno zdraviti, če je ne, lahko pride tudi do poškodbe požiralnika zaradi kisline – posledica spahovanja namreč, rane na želodcu, ipd. Zdravnik ti lahko predpiše tablete za zaviranje kisline, mora pa prej ugotoviti ali jo je res preveč. Poleg manjših in pogostejših obrokov (6-7) na dan, je dobro tudi, da med jedjo ne govoriš, ješ z zaprtimi usti, počasi. Tako preprečiš vstop odvečnega zraka v telo. Obstajajo na trgu tudi razni čaji za krepitev želodca ipd.
Najpomembnejše je najprej ugotoviti kaj je razlog, potem pa z navodili lahko pomagaš omiliti tudi spahovanje in morebitne druge posledice. Torej obisk pri osebnem zdravniku ne bi bil odveč.

LP

Tatjana