Pozdravljeni,

danes sem prvič na tej strani, prebrala sem veliko zanimivih in koristnih odgovorov, a potrebujem še kakšno informacijo.

Podobno, kot sem prebrala za Mojo Mamo (temo je odprla Minimalistka), velja tudi za mojo: lani poleti smo izvedeli za raka na dojki in doživeli grozljiv šok, mislili smo, da nas bo kar konec. A smo se pobrali in tudi mama je počasi dobivala voljo do življenja, sedaj jo ima in borimo se naprej. Zanima pa me, kaj bi lahko še naredili.

Zgodba njene bolezni je taka:
Pri 35 je imela raka na jajčnikih, zato so ji jih odstranili. Pri 45 je zbolela za rakom na debelem črevesju, ki so ji ga zdravili z operacijo in kemoterapijo, tako da ga tam zaenkrat nima.
Lani pozimi jo je začel boleti hrbet, trgalo jo je po kosteh in sklepih in poleti smo jo končno uspeli pripeljati do onkologa (o tem, kam vse jo je pošiljala njena splošna zdravnica raje ne bi) – bilo je že zeloooo hudo – zasevki enega od rakov so tako načeli kosti, da je dobila nalom ledvenih vretenc, dolgo ni smela vstajati in to jo je od vsega najbolj prizadelo – odvisnost od drugih. Aja, diagnoza je bila rak na dojki, zdravimo ga z Arimidexom, za tisto, kar se dogaja njenim kostem pa ne vedo, od kod izvira, ali je od dojk, ali se je ponovil črevesni… To menda lahko izvedo šele posthumno, ampak takrat nam verjetno to ne bo več nič pomenilo.
Zdaj redno hodimo na preglede, vsakič, ko vprašamo, kako kaže, nam zdravnica odgovori, da so krvni izvidi normalni, da ne kažejo napredovanja. OK, to razumem, ne razumem pa, zakaj jo vsak dan bolj boli? Uporablja obliže durogesic, ker ji po njih ni slabo, sedaj smo že drugič povečali dozo, pa še boli. Je to zato, ker se telo navadi na opiat in ga potrebuje vedno več?

Moja mama je navajena stisniti zobe in ne govoriti o svojih težavah, zato smo prepozno prišli do ustreznih zdravnikov in prepozno začeli z zdravljenjem. Tako tudi le stežka, po ovinkih izvem, kaj jo muči in kako jo muči, večino vidim, le malo tarna. Ko bi ji le lahko kakorkoli pomagala. Ali obstajajo kakšne alternativne (neopiatne) moznosti za dodatno lašanje bolečin? upam, da.

Kakorkoli,
VSEM, ki prebirate te strani, želim veliko POGUMA in upanja, pa tudi sreče in zadovoljstva v letu 2004.

Darja