Vse to še dobro poznam,,,,,Po 26 letnem mučenju, manipuliranju sem se uspela izviti iz tega. Zakaj toliko časa? Ker je spuščal “meglo”, da sem se v njej izgubljala, ker je bil “pripravljen me imeti rad, iti z mano na psihološko svetovanje, ker je naredil vse, da bi se spet pobrala, samo da je videl ponovni moj padec,….Manipulacije da mu jih ni para,…Jok, stok, prošnje, vračanje po dramatičnih razhodih, kontroliranje, ljubosumje, drame, zaničevanje, ignoranca,popolna odsotnost empatije, in še in še, leta in leta,..Rešila sem se s pomočjo dobre terapevtke,….Seveda je tako kot iz knjige, še ko je bil z mano si je že našel nov teren,…danes je spet poročen in spet ima žensko s katero lahko manipulira, ker je popolnoma odvisna od njega,,,,,tujka, z odraščajočim otrokom, brez socialne mreže in službe,….Moje glavno delo ni več ukvarjanje z njim, ampak se ubadam sama s sabo. Zakaj sem sploh pristala v takem odnosu, kakšna sem v resnici jaz kot oseba, kakšen vzorec sem naprej prenesla jaz? Izhajam iz družine, ki si ne zasluži tega imena. Bila sem zapuščena kot otrok, vzgajala me je stara mati in neporočeni stric, odnosi bolni,…Nisem bila tepena, bila sem sita, oblečena, vendar sem odraščal v duhu, da nisem “vredna nič “. Bila sem “deklica za vse.” Mati, s katero sem živela le nekaj let je najhujša nočna mora, kar si jih le morem zamisliti,….Čustveno hladna, odsotna, manipulativna, napadalna, sovražna, odvisnica od alkohola,…na zunaj pa …..vse kaj drugega,….Že kot otroke nas je “porangirala”, nam razdelila vloge, nas popolnoma odrezala od očeta, ki sicer tudi ni bil vreden svojega imena,…pa vseeno,…še do danes se njegovega imena sploh ne sme omeniti, zahteva, da se z njim ne družim ( saj te želje tudi sicer nimam) , medtem ko ona vedno sprašuje po mojem “bivšem možu” in da je ona videla ,da on že ni tako slab,….torej sem po njeno jaz, .. . .da ga nikakor ne morem primerjati z njenim možem, torej mojim očetom, ….psihopatka “prve klase”. Ob smrti moje sestre, ki je kot “najšibkejši člen ” v naši družini naredila samomor ,sem ji morala zagroziti, da naj ne naredi kake scene na pogrebu, ker bo tam prisoten tudi oče, pa kakršenkoli že je bil,… se je po njeni stari navadi naredila nevedno in ga ni “spoznala”,…Moja naloga je sedaj “odrešiti” se od nje,,.ker se me še vedno dotakne, ko me “šimfa”,…

bravo, bravo, bravo!!!
hvala, da si mi pokazala, da nisem edina. točno to in s takšnim tipom s hujšimi scenariji sem jatz trpela dve leti. lani sem se končno pobrala. vmes razne selitve, groza, brez službe,… buuu..ko se samo spomnim…danes sem tukaj, v stanovanju, v katerem se dobro počutim, služba, počutje boljše, super res! na njega me veže še vedno neka naavezanost bi bila še z njim, vendar se kaj hitro spomnim kaj grdega in se umirim…calm down, live yourlife, be free. posledično sem že eno leto ssamska, niti ne iščem a tudi nevem kako bi bilo, če bi si dovolila vezo..nevem, najbolje, da se prepustim, pozitivno… in res je kar nas ne ubije nas naredi močnejše.

Običajno gre bolj za navezanost na svojo iluzijo, predstavo, ki si jo imela o njemu, projekcije, kaj vse bi lahko bilo….in to je lahko pri takšnih ljudeh zelo močno, saj na začetku izvrstno odigrajo želje in hrepenenja tistega, ki ga želijo imeti ali pa želijo kaj imeti od njega. Vendar to nima nobene resnične povazeva z njim , vsaj večina ne.

GittaAna

Še ena, ki je padla na šarm sociopata ali raje psihopata:-) Moj psihopat je šarmiral vso mojo družino in sem jaz tista ta “nora” 🙂 Kljub temu, da sem ga prijavila saj je bil tudi agresiven in nasilen, ko je imel svoje” zlate” trenutke, mu večina ljudi še vedno naseda. Neee on pa ni tak. Jaz si zmišljujem in lažem zakaj že? Ker se mi da se zaj. z njim po sodišču, ker sem maščevalna? ker nimam česa drugega za početi. Hmmm zapletla sem se z samim satanom! In se vprašam kaj sem naredila takega v življenju, da mi je tega bilo treba? Vse sem zapustila zaradi njega, očaral me je z njegovimi pravljicami in igricami, ki sem jih “skužila”, ko je bilo že prepozno. Tako, da vas razumem vse, ki pišete svoje zgodbe tukaj…če ne doživiš nekaj takega, ne verjameš, da to sploh obstaja:-)

Saj ni res pa je…Skratka stara sem 30 let in v zvezi sem bila 10 let. Pri svojih 20 ih sem si zelo želela oditi od doma..spoznati nekoga..biti resna..(imela sem sicer normalno otroštvo, če odštejemo to, da imam mamo ,ki ima depresivne čustvene lege)..Nisem bila vzorna mladenka, imela sem svoje demone..pa vendar sem želela ljubezen,resnost,..In tako sem spoznala njega..Lep,šarmanten,iz vplivne družine,deloven..Nekako sma se takoj prilepla eden na drugega,vse je potekalo zelo hitro..po dveh mesecih sva že živela skupaj..Že v štartu sem videla,da ima probleme s svojo družino(mamo)..Prav sovražil jo je..Kaj kmalu sem doživela prvi udarec “focn” od njega,ker sem želela nekaj za šolo poslat na njegov email, on pa je mislil,da ga želim kontrolirat..Bila sem šokirana, ampak nisem odšla(NAPAKA),..nato sva se preselila..vsakič iz enega v drugi najem..nikjer mu ni pasalo..Nato sva nekako pristala v hiši ,kjer smo skupaj z mojimi starši vzeli hipotekarni kredit..Vmes je že nekajkrat bil fizično nasilen(NISEM ODŠLA-SAJ JE BILA SITUACIJA TOKRAT ŠE BOLJ ZAPLETENA,HIŠA,STARŠI,KREDIT)..Vzporedno je cel čas bil tudi psihično nasilen do mene..(žaljenje,grožnje,tečnoba,na nobenem šihtu se ni razumel,menjaval je službe..) Da situacija postane še bolj bizarna,sva skupaj začela posel…denar je pritekal..in začel se je kurvati okoli,njegovi samski kolegi so bili konstanten problem)…včasih ga ni bilo po tri dni domov..Takrat sem zelo trpela, saj sem ga “ljubila”,tako je manipuliral zmano ..da sem počasi postajala senca sama sebe..Posel nama je propadel..delno recesija/delno najin odnos…zapadla sva v dolgove..Hišo so nam začeli prodajat upniki itd.. Še vedno nisem odšla…še vedno sem upala, da bo bolje..Nakar sem podedovala hiško in nekaj zemlje…preselila sva se tja..Takrat je situacija postala še posebej pereča…Postal je še bolj psihično/fizično nasilen..Nekega dne se je zlomil in pristal v psihiatrični ustanovi(tam je bil 14dni in neboste verjeli..noter si je najdel celo ljubico)..IN ŠE VEDNO NISEM ODŠLA OZ.GA VRGLA IZ SVOJE HIŠE KATERO SEM DOBILA..prišel je ven ..se oproščal…itd..Tako so minila še tri leta…tablete proti deprsiji je jemal slabo leto..nakar jih je vrgel vstran,se preselil/odselil k kolegu..ze en mesec…se zopet vrnil.. IN SPET SEM GA SPREJELA NAZAJ..Skratka toliko slabega mi je naredil..da je že prav bizarno vse skupaj..(sedaj razumete vse tiste ženske ,ki so 20-30 let v takšnem odnosu,..ampak tiste so na slabšem kot jaz)..ZAKAJ? Jaz sem spregledala po dolgih 10ih letih,da problem je v njem…AMPAK NAJVEČJI PROBLEM JE V MENI(ZARADI NIZKE SAMOPODOBE,NE IMETI SEBE RAD,STRAHOM PRED SAMOTO,…SEM DOPUSTILA ,DA JE MOŠKI ZMANO POČEL KAR JE HOTEL..)Začela sem brati knjige,forume,..gledala youtube posnetke predvsem ROMANA VODEBA IN VESNE VUK GODINE,..Skratka problem tako imanovanih sociopatov,MOMov,..oz.kot reče Vesna Godina..moralno nerazsoden človek-narcis.Problem seveda leži v otroštvu takega moškega..na začetku sem omenila,da je imel problem s svojo materjo(mati oblastna feministka,oče pa cucek)..moj partner je zaradi svojega odnosa z materjo generalno sovražil ženske,bil je na ravni 5 letnega otroka,in MOM je bolezen..in ti ljudje se ne zavedajo kar počnejo,saj menijo da je to kar počnejo PRAV(nimajo razrešenega moralnega kompasa).Problem nastane,če takšna oseba najde osebo,ki prav tako nima dobre samopodobe itd..(LAhko pa seveda tudi psihično zdrava ženska oz moški naleti na osebo,ki je sociopat)..Ko sem začela delat na sebi..in ko sem ugotovila,da ta moški nikoli nebo naredil nič za sebe oz.da bi pogledal v SEBE..Takrat sem spoznala ,da morem oditi..že zdavnaj bi morala,pa nisem..sebe sem pripeljala daleč daleč…na 110kg,..,od stresa se me lotevajo bogu neznane kožne bolezni, glivična obolenja, stiskanje v prsih, bolečine v rokah…Vse to nastane takrat, ko nam čustveni vampir izsesa vso življensko energijo..Da še omenim, da v 10ih letih nisem napredovala za 0 točk…šla sem samo v MINUS. Ko sem vse to dojela..takrat sem odšla…Raje nimam nič,kot da imam še naprej to…VSAK ČLOVEK SI ZASLUŽI LJUBEZEN IN ZDRAV,LJUBEZNIV ODNOS..ZATO PA MORA NAJPREJ IMET RAD SEBE! VSI TI LJUDJE IMAJO EN SKUPEN IMENOVALEC- TO JE ZJEBANO OTROŠTVO,PREDVSEM MOŠKI IMAJO SLAB ODNOS Z SVOJO MATERJO..PSIHOTERAPEVT MI JE REKEL, ČE SINA TEPE MATERA, BO SIN TEPEL PARTNERKO (SINA “LAHKO” VDARI SAMO OČE,ČE GA ŽE MORA, MAMA PA MU MORA POKAZAT LJUBEZEN) in zato še en moj moder nasvet : KO BOSTE SPOZNALE MOŠKEGA,DAJTE DOBRO SPOZNAT NJEGOVO DRUŽINO IN NJEGOV ODNOS Z MAMICO PREDVSEM)..takrat vam bo vse jasno ! LOVE

http://www.publishwall.si/roman.vodeb/post/110240/mejna-osebnostna-motnja-5-del VREDNO BRANJA . ON JE ZAME STROKOVNJAK!!

Roman Vodeb ni strokovnjak za to področje, vse njegove objave, ki so kaj vredne, so zgolj povzetki drugih strokovnjakov, zato morda zvenijo dobro, vendar so prepogosto pomešane z njegovimi precej absurdnimi idejami, ki so daleč stran tako od stroke, kot zdrave pameti. Bolj priporčam branje originalov in resničnih strokovnjakov. Roman Vodeb NI usposobljen psihoaterapevt, niti psihoanalitik, četudi se za to izdaja. Njegova edina izobrazba je diploma in magisterij Fakulete za šport. Je pa zelo spreten v samopromociji in je lahko precej škodljiv ranljivim ljudem, ki iščejo pomoč in nimajo dovolj inforamcij, da bi prepoznali njegove manipulacije s strokovnimi izrazi in pojmi.

Poleg tega je sam daleč od tega, da bi bil primer zdrave osebnosti, ki bi bila za vzgled in še manj v pomoč. Še posebej ne, kar se tiče osebnostnih motenj, saj se sam pogosto vede, kot knjižni primer katere od njih. Poskušam biti prijazna ( kar se njega tiče s težavo) in ne soditi in diagnosticirati, zato bom tu končala.

Če je komu v pomoč super, vendar bi bilo morda vseeno dobro, da si preberete oziroma poiščete pomoč ali vsaj drugo mnenje še pri kom drugem.

GittaAna

GittaAna, kakšno olajšanje, ko sem prebrala tvoj odgovor! Prav zaskrbelo me je namreč za nivo tega foruma, ko sem videla, da imajo tega človeka nekateri za strokovnjaka(!) za to temo. V mislih sem že par dni sestavljala odgovor, pa si ga potem veliko bolje napisala ti 🙂
Hvala!

Roman Vodeb ni strokovnjak za to področje, vse njegove objave, ki so kaj vredne, so zgolj povzetki drugih strokovnjakov, zato morda zvenijo dobro, vendar so prepogosto pomešane z njegovimi precej absurdnimi idejami, ki so daleč stran tako od stroke, kot zdrave pameti. Bolj priporčam branje originalov in resničnih strokovnjakov. Roman Vodeb NI usposobljen psihoaterapevt, niti psihoanalitik, četudi se za to izdaja. Njegova edina izobrazba je diploma in magisterij Fakulete za šport. Je pa zelo spreten v samopromociji in je lahko precej škodljiv ranljivim ljudem, ki iščejo pomoč in nimajo dovolj inforamcij, da bi prepoznali njegove manipulacije s strokovnimi izrazi in pojmi.

Poleg tega je sam daleč od tega, da bi bil primer zdrave osebnosti, ki bi bila za vzgled in še manj v pomoč. Še posebej ne, kar se tiče osebnostnih motenj, saj se sam pogosto vede, kot knjižni primer katere od njih. Poskušam biti prijazna ( kar se njega tiče s težavo) in ne soditi in diagnosticirati, zato bom tu končala.

Če je komu v pomoč super, vendar bi bilo morda vseeno dobro, da si preberete oziroma poiščete pomoč ali vsaj drugo mnenje še pri kom drugem.

GittaAna[/quote]

Kvazi komedijant ala Lepotica in psihoanalitična zver!

Roman Vodeb ni strokovnjak za to področje, vse njegove objave, ki so kaj vredne, so zgolj povzetki drugih strokovnjakov, zato morda zvenijo dobro, vendar so prepogosto pomešane z njegovimi precej absurdnimi idejami, ki so daleč stran tako od stroke, kot zdrave pameti. Bolj priporčam branje originalov in resničnih strokovnjakov. Roman Vodeb NI usposobljen psihoaterapevt, niti psihoanalitik, četudi se za to izdaja. Njegova edina izobrazba je diploma in magisterij Fakulete za šport. Je pa zelo spreten v samopromociji in je lahko precej škodljiv ranljivim ljudem, ki iščejo pomoč in nimajo dovolj inforamcij, da bi prepoznali njegove manipulacije s strokovnimi izrazi in pojmi.

Poleg tega je sam daleč od tega, da bi bil primer zdrave osebnosti, ki bi bila za vzgled in še manj v pomoč. Še posebej ne, kar se tiče osebnostnih motenj, saj se sam pogosto vede, kot knjižni primer katere od njih. Poskušam biti prijazna ( kar se njega tiče s težavo) in ne soditi in diagnosticirati, zato bom tu končala.

Če je komu v pomoč super, vendar bi bilo morda vseeno dobro, da si preberete oziroma poiščete pomoč ali vsaj drugo mnenje še pri kom drugem.

GittaAna[/quote]

Točno tako. Čim dlje od tega človeka, ki se je po moji skromni oceni lotil psihoterapije
zato, da se lahko “napaja” iz neusahljivega vira ranjenih, negotovih in zmedenih žensk, ki
ga (vsaj nekaj časa) častijo kot boga. Nekam znano , ne?

Vodeb ni strokovnjak. Po vašem. Kdo pa je po vašem strokovnjak?

Freud? Dr. Milosavljević? Pokojni dr. Rugelj?

Za vas ni nihče! Nihče, ki si je zgolj drznil reči le eno slabo, negativno besedo o rožicah vesolja, imenovanih – ženske…

Nehajte ga srat.

Je skrajni čas, da tudi ve dobite dozo, ki si jo zaslužite…
Aja, si jo ne zaslužite? Le zakaj ne? Poglejte, kako se nekatere obnašate? Kako lovite?

Da bo jasno, sociopati in sociopatke si zaslužijo vso možno obsodbo.
[/quote]

V bistvu tvojrmu zapisu ni kaj dodati, si se že sam čisto lepo predstavil.

Glede na to, da so osebnostne motnje prisotne pri obeh spolih bi bilo bistveno bolje, da se uporablja izraz partner ali partnerica, ker imam obcutek, da se preveckrat črni moške in posplošuje kot “edini” spol ki je lahko tak, kar pride še posebej prav določenim frustriranim osebam.. Žal smo moški še vedno žrtve stereotipa. Že o sami problematiki glede osebnostnih motenj je pri nas zelo malo znanega, kaj šele o nasilju takem in drugačnem ki ga tudi moški doživljamo, sploh pa se daje na stran kako je moškim ki imajo otroke z Momovkami. Da ne omenjam ignorance CSDjev in naših bednih sodišč ter zakonodaje.. Zaenkrat smo še vedno v slabšem položaju, toliko o enakopravnosti..

Obema spoloma zelo priporočam, da se poglobita v problematiko glede osebnostnih motenj. Priporočam sledeče strani z upanjem, da odpre oči vsem še posebno ženskam, ker še zdaleč niso kot spol edine,ki so izpostavljene temu. Koristno bi bilo tudi, da se moški in ženske kateri smo imeli oz imamo izkušnje z motenimi partnerji med sabo povežemo, delimo izkušnje, pomagamo na tak ali drugačen način in s tem pripomoremo ustaljenim stereotipom da smo moški “bad guys”.. Jaz kljub temu, da sem šel dobesedno skoz pekel ne posplošujem da so vse oz vsi taki..
psychopatsandlove.com
outofthefog.website
in za moške posebej ( govorim samo o spletni strani) seveda dobrodošle tudi ženske:
shrink4men.com
Informacij in materijala je ogromno, vzemite si čas in dobro obdelajte vse to..

draga originalna piska tega posta s sociopati, potrjujem vse, kar si napisala.

in še hujše je naslednje spoznanje: da jim nikoli ne prideš ‘do živega’. ni šanse. tak tip vse obrne proti tebi, vedno najde argumente, ki ga ‘zagovarjajo’.

da je zadeva še hujša, pa imaš take klinčiče največkat v intelektualnih poklicih, verjela ali ne, veliko jih je točno med pravniki.

zdaj si pa probi predstavljat, da tak psihič postane recimo čez 20 let generalni državni tožilec, še zamerit se mu ne smeš…

imaš dve možnosti: čakaš da karma udari hudiča in se takrat smeješ za nazaj ali pa pač počakaš sama toliko časa, se narediš neumno in čez xy let najameš nekoga, da ga razbije.

s pregovarjanjem, besedičenjem in dokazovanjem namreč pri takih tipih ne moreš nič – kot rečeno, so jama brez dan.

bioenergetik bi ti vedel povedat še to, da si se res zapletla z nečistimi silami, v takih ljudeh tiči demon in energetski vampir.

ali mi verjameš ali ne, je tvoja stvar, sem pa prebrala precej na to temo in se posvetovala tudi s parimi uglednimi strokovnjaki s tega področja – zato bi jim lahko samo pritrdila.

verjamem, da naslednjič ne boš padla na tem izpitu – ne boš imela energije za to in poleg tega vprašanje, ali se ti bo sploh še kdaj vrnilo zaupanje v moške. govorim kajpak iz svojega primera, zase vem, da to drži.

več kot srečno ti ne morem reči, ker res potrebuješ srečo, tako ti kot jaz, da kot žrtvi ne bova več privlačili plenilcev v svojo bližino.

lp

To nima toliko opraviti z demoni, kot imajo kožna znamenja s čarovništvom. Bi raje, da se ne vračamo v srednji vek.

Seveda si po srečanju s takšnimi ljudmi običajno brez energije, seveda se našlepajo na našo energijo in jo črpajo, vendar smo mi tisti, ki jih to dopustimo, mi smo tisti, ki nasedejo njihovim pastem in se dajemo, mi smo tisti, ki ne postavimo meja…itd.

Če ne bi imeli tudi sami okvarjenega programa za prepoznavanje psihotov ali takšnega, da jih celo privlači potem bi se nam že na začetku prižgali alarmi in bi nas ti ljudje odbili, ne privlačili. Nekateri so res tako zelo spretni, da lahko zvlečejo v različne odnose tudi ljudi s povsem zdravim sistemom in alarmi, vendar na neki točki to postane tako bizarno, da bi se jim vsaj takrat morali prižgati vsi alarmi, ker pa znajo odlično izrabiti naše šibke točke osamljenost, željo po priznanju, naše strahove, pohlep ( pa naj bo za denarjem, statusom, dobrim tipom ali žensko..) …običajno te alarme preslišimo, jih povozimo z našimi iluzijami in pričakovanji.

Zato, če že želiš iskati kakšne demone, jih začni najprej iskati pri sebi. Tam se lahko vsaj kaj da spremeniti , ker drugih ljudi ne moreš spreminjati. Kar se pa tiče maščevanja, seveda kdaj paše, vendar to pri tebi v resnici ne bo ničesar spremenilo ( če se boš usmerila zgolj vanj) , kar pomeni, da si idealna tarča za naslednjega ali naslednjo. Zato je bolje energijo usmeriti v samega sebe in svojo rast, kot pa v maščevanje.