Še ena, ki je padla na šarm sociopata
Pozdravljeni vsi skupaj! Sploh ne vem kje začeti, pa vendar imam veliko povedati in bi želela vaše mnenje, saj ne vem na koga bi se za to tematiko lahko obrnila. In sicer: pred malo več kot tednom dni sem začela sumiti, da je moj fant sociopat. Termin mi je predstavila prijateljica, ki je ob pogovoru z mano v šali izrazila, da je možno, da se spopadam s tem. Že teden dni berem o tem in gledam posnetke na youtubu. Vse česar sem se lotila je v angleščini, kar mi samo po sebi ne predstavlja problema, se pa sprašujem koliko smo Slovenci in ljudje nasploh ozaveščeni o tem terminu?? Ko sem pred enim tednom posumila, da je moj fant socipat, sem se odločila da zvezo prekinem. Ko so me prijateljice spraševale, kaj se je zgodilo, saj sta bila tako zaljubljena, zakaj nista več skupaj…sem odgovorila, da sem ugotovila, da je sociopat, pa seveda nobena ni vedela za kaj gre, tako kot tudi jaz sama nisem dokler nisem začela brati o tem. Sedaj se ukvarjam samo še s tem, cele dneve, saj želim biti prepričana, da nisem storila napake in po krivem obtožila fanta, ki je dejansko bil zaljubljen vame in pripravljen na resno zvezo. Da je oseba prepoznana kot sociopat se mora po večini skladati s profilom, ki bi ga naj imel sociopat. Baje imamo vsi kakšno lastnost sociopata ali narcisa, vendar ne tako močno in ne toliko teh lastnosti, kot bi bilo potrebno, da bi ustrezali profilu. Jaz se imam za empata, sem socialna delavka in glede na to kaj iščejo sociopati oz. narcisi ustrezam profilu, na katerega bi se naj “lepili”. Sem lahka tarča. Narcisi poiščejo svoje žrtve, ki so lačne ljubezni,prijazne, sočutne, ljubeče, naivne, zaupljive, osamljene, požrtvovalne, idealistične in ne znajo postavljati meja. Večina ali kar vse drži tudi zame in me ni sram priznati, saj žal tako je.
V času, ko sem fanta spoznala, sem bila čisto na tleh. V tujini sem živela že približno leto dni, nisem imela resnega partnerja, bila sem brez družine, imela sem le nekaj prijateljev, kateri so večinoma bolj ustrezali terminu znanca, kot pa zares dobrega prijatelja. Probleme sem imela sama s sabo, saj sem se spopadala z motnjami hranjenja, bila sem brez samozavesti (nikoli je nisem imela veliko), vendar sem se v tistem obdobju počutila posebaj slabo in propadlo. Razžiralo me je tudi, da se moram vrnit v Slovenijo napisati diplomo in zaključiti študij. V zadnjem mesecu pred odhodom sem pristala z njim, ki me je občudoval ne glede na to kako slabo sem se takrat počutila. V meni je videl vse dobro, lepo, me poveličeval, hvalil, pravil, da je nemogoče, da je našel kar je iskal zelo dolgo. Jaz bi naj zanj predstavljala popolno osebo in ni in ni mogel verjeti sreči, da me je spoznal in da je tudi on meni všeč. Skupaj sva bila presrečna. Moje motnje hranjenja so z njim in srečo izginile, sex je bil zelo dober. Bil je pozoren, opazoval me je, ko sem spala in vedno, ko sva se zmenila je prišel. Bil je popolen fant, sreče, ki sem jo čutila z njim se ne da opisati. Privlačnost je je nerazložljiva. Nikoli v življenju se še nisem počutila tako. Vse skupaj se je zdelo predobro, da bi bilo res. Pa je res bilo? V življenju sem vedno imela nesrečo, kako bi me lahko v najslabšem momentu mojega obstoja našel nekdo, ki bi moje življenje obrnil kontra. Počutila sem se kot na kakšni drogi, vsa vesela, hiperaktivna, zmožna vsega, zaljubljena in ljubljena. Noben ni moral verjeti, kako hitro sva postala par, kako srečna sva bila skupaj, kako zaljubljen je on vame in jaz vanj…Vsi so mislili, da bo ta zveza najmanj trajala, če že ne bo za vso življenje. No nato sem se vrnila v našo mat kurjo. Spremljal me je na letališče in jokal!! Sedaj si že 4 mesece vsak dan dopisujeva, slišiva po skypu in sva konstantno v kontaktu. Kar me ne moti, saj je on predstvljal mojo srečo, z njim sem si predstvljala prihodnost in izpolnitev vseh mojih ciljev. Pogovori z njim me vedno osrečijo in mi dajejo moč in motivacijo, veselim se vrnitve nazaj na otok kjer sva se spoznala. Še vedno upam na življenje in prihodnost z njim in, da pa mogoče le ni sociopat ter, da mu najina zveza dejansko nekaj pomeni.
Zdaj pride drugi del, to so moje ugotovitve o njem kot sociopatu do sedaj. Vi pa presodite, če imam prav, ker se ne želim slepiti in če to dejansko drži, sem imela veliko srečo, da sem tako hitro ugotovila kdo v resnici je.
Njegovih staršev nisem spoznala, saj sva skupaj premalo časa, da bi naredila ta korak. Mi pa obljublja,da bom jih spoznala in da se pri njih lahko pozanimam o vsej resnici o njem. Povedala sem mu namreč moj sum, da je socipat/narcis. Nakar je tudi sam rekel, da mu tega nikoli ni noben rekel in da je prvič slišal za ta izraz, da pa je res, da poseduje nekatere o teh lastnosti vendar, da pretiravam. Prijateljev nima veliko oz. nima zelo dobrih, kar pa je možno razložiti tudi tako, da se je iz Brazilije preselil v Evropo pred manj kot 2 letoma. Njegova mati, se je namreč preselila k svojemu fantu in otroka (on in brat) sta šla za njo. Sklepam, da je to vse res, saj je tudi profil njegovega očeta v Braziliji javen in sem lahko veliko prebrala.
Moj sum, da je socipat je sprožilo naslednje: priznal mi je, da je z določenimi stvarmi pretiraval. Ker je izvedel, da sem jaz imela težko preteklost, se je tudi on delal bogega, malo bolj kot pa dejansko je, da bi se mi tako približal, sočutje itd. Priznal mi je, da je pretiraval s pozornostjo, to da mi je vsak dan pisal, ampak, da je želel da se čutim ljubljeno, ker ga je bilo strah, da me bo izgubil zaradi razdalje. Zatrjuje, da sem mu res všeč, da me ima rad in da želi resno zvezo z mano. Pravi, da ni nor, da bo vztrajal in metal vstran svoj čas za nekaj kar nima smisla. Da mu veliko pomenim, da imava podobne poglede na življenje in prihodnost (zrcaljenje : jih je mogoče, le prevzel od mene, ker sem mu jih zaupala in me je občudoval?). Zgoraj navedeno bi lahko potrdilo, da se mi je toraj lagal oz. pretiraval. Do tega priznanja sem prišla tako, da sem mu dan prej rekla, da se mi njegova pozornost zdi malce pretirana za fanta, da je preveč občutljiv in čustven in da ima pretežko preteklost, da je preveč trpel in da ne želim biti s takim človekom. Rekla sem mu, da želim stabilno osebo, ki v življenju ni imela toliko problemov, kot sem jih imela jaz sama. Naslednji dan mi je toraj rekel, da je pretiraval s svojo zgodbo in da v resnici ni takšen…Menim, da je želel da ga ne pustim in da mi bi bil všeč, zato je zgodbo malo spremenil. Ko sem ga nadrla, da lažnivcev pa res ne toleriram je rekel, da je le malce pretiraval in da, je drugače iskren do mene, da se lahko prepričam pri njegovih starših.
Druga stvar, ki o njem pravi, da je sociopat je to, da pusti, da mu ljudje stvari plačajo (vstopnina, pijača in se ne čuti dolžnega da bi jim vrnil) wtf ?? žigolo? Pravi, da je na ta način izubil, že veliko prijateljev, da ve da to ni prav, da jih on ne prosi, da sami plačajo in da tega več ne pusti sedaj, ker ve da je narobe seveda. Pravi, da ne želi ostati sam. Kdo pa gre ven in stoji pred diskoteko, brez denarja in brez pijače v roki, pol pa ga vse drugi financirajo. Obup. To me je zelo zmotilo. Pravi, da ni šrt in da mi bo dokazal (da ne bo pomote, fant je mlajši, študent, odvisen od denarja, ki mu ga da mama – v tujini ni študentskega dela, težje je dobiti delo, ko študiraš kot pri nas in večina mladih ne dela). Ne želim ga ščititi, menim, da če se odločiš nekam it, moraš imeti denar za to, če ne raje ne hodi. Vsaj jaz sem tako.
Tretja stvar je, da se veliko uči in želi imeti zelo dobre ocene, s čem ne bi bilo nič narobe. Je tudi zelo dober gimnastičar. Sam je priznal, da si je velikokrat želel misliti, da je lahko najboljši in želel doseči najboljše rezultate. Sedaj pravi, da ga je trener vedno gnal in oče vzpodbujal, da bi bil najbolji in da je zato postal taki.
Četrta stvar. Všeč mu je nevarnost, kot je plezanje po stavbah, plezanje, nevarni športi, ki vzpodbujajo adrenalin. Veliko je ljudi, ki jim je to všeč, ampak to je ena od karakteristik socipatov prav tako.
Empatija: Ko sem bila 2 dni v bolnici in je to izvedel je bilo prvo kaj mi je rekel, zakaj se mu nisem javla namesto da bi vprašal, če je z mano vse ok? haloo.
Še en znak. Ko ni zmagal na gimnastičnem turnirju, je zmagovalec prejel 500€ nagrade. Sam je pristal na drugem mestu. Ker se mu je zdelo, da si ta oseba nagrade ne zasluži ampak si jo zasluži on mu je povedal svojo življenjsko zgodbo,se mu zasmilil in ta oseba je bila pripravljena denar delit z njim on pa ga sprejet!!! halooo? 🙁 omg
Deluje kot en naiven, pošten prijazen otrok. Tako neumen, da ne ve kaj dela in ko mu rečem, da ni prav se z vsem strinja. Pravi, da se je odpovedal denarju in se opravičil tej osebi. Mogoče se je res, ne vem, ker nisem tam.
Še en od znakov. Je zelo simpatičen, privlačen, kot kakšen igralec. Kolegica mi je povedala, da se vse punce obračajo za njim in nga nagovarjajo, še fanti, ki so straight opazijo njegov šarm in lepoto!! to je tudi tisto kar me vleče k njemu! On drugih punc ne opazi, vse lepo odkloni. Če se katera posebaj zanima pove, da ima mene, punco. Z mojimi prijatelji tam neprestano govori o meni in kako me pogreša.
Ni nasilen, ni vzkipljiv, zgleda zelo emocionalno in razumevajoč. Skozi pogovore, čas in vse skupaj sem se zelo navezala nanj in ga imam rada. Zato nočem prehitro sklepati, ga označiti. Mogoče pa le ni sociopat?! Ni mi naredil nič slabega niti ne kaže na to, da bi mi…
Priznam pa da mu vačasih da mu kaj pojasnim preko medijev sporočanja vzame veliko energije, ampak to je lahko krivo možno nerazumevanje preko tipkanja, brez pogovora ali nepopolno obvaldanje jezika (čeprav ga kar dobro obvladam)…itd.
Naj še povem, da menim, da če bi šli gledati zveze, bi v velikokateri našli potencialne sociopate, skoraj vse…kar se mi zdi malo absurdno…potem vsaka oseba, ki pije ima težave z drogo,je nasilna ali vara je socipat in zato drugi trpi?? toraj so povsod sami socipati…hmmm ne vem no…mogoče bolj kot bereš in se pogljabljaš v to, bolj začneš opažati in vse ljudi iskati v tem…verjetno je veliko mojih bivših po tem takem bilo socipatov…tisti, ki so se bahali (možno tudi lagali), gledali nase, krivdo obrnili name, drugi ljubosumni bivši, ki je veliko kontrorial in nadziral ter pijan zgubil vso kontrolo in moralo, nespodobno vedenje, ki je temu sledilo…Vsak človek ima neke probleme, noben ni popoln. Ali so vsi socipati, narcisoidi, shizofreniki, bi polarno moteni…ali ima vsak neko motnjo…za sebe pa bomo rekli, da smo normalni, mi nič nimamo…ali smo tudi mi moteni? Zakaj potem naletimo na take ljudi? Sem oseba, ki preveč razmišlja in se v vse poglablja, tudi moj bivši pravi, da je tak…je mogoče, da sva se res našla dva podobna in je zato vse tako vzplamentelo ali pa je vse to rezultat zrcaljenja mojih pozitivnih lastnosti in sem se zaljubila v lepo podobo sebe…Zrcali tudi moje pretekle napake, ki so me pri sebi motile, ker tudi te najdem v njem in me zmotijo, vendar se mi pol s5 zasmili in si mislim ,tudi jaz sem imela probleme s tem, pa sem jih rešila…tako jih lahko tudi on, nenazanje smo skupaj zato, da rastemo in premagujemo stvari skupaj in če se z nekom počutiš kot boljša oseba in močnejši, zakaj potem to ne bi mogla biti ljubezen?
Še ena stvar, ki se jo vprašam: ali so vse velike ljubezenske zgodbe in pesmi nastale, ker so se ljudje empati zaljubili v socipate, do katerih lahko čutiš tako močno, da bi kar postal poet, saj je ta magnetnost nepojemljiva.
Ali pa to dejansko je ljubezen in se samo boljim ljubezni in biti srečna, ker še nikoli v življenju nisem bla?
Sta tudi moja starša socioptata, če je moj oče ščitil mamo, kljub temu, da se je drla in vzganjala scene, pa sem se naučila napačnih vzorcev ker sem odrasla v družini, ki mi je dajala mešane signale, ka je prav in narobe tolerirati. Ali je bil moj oče sociopat, ker se je lahko vživel v vlogo otroka,se spustil na ta nivo in igral z otroci. Ali so vsi socipati ? Pa uspešni ljudje, politi in vse… Ja potem pa je ta svet res en sociopatski in jih je več ko 4%. Kdo pa je normalen? Kako najdeš normalnega človeka? ko ljubezen ni pretirana, prehitra in ne padeš kar vanjo, je potem človek normalen, ker se ga ne vstrašiš tako ker ne gre vse tako hitro? Ali pa se pač zadovoljiš z nekom povprečnim, ki sploh ni ljubezen. Ali ni ljubezen glih to, kar se ti na začetku zgodi s socipatom, ker če ne čutiš take ljubezni ni sociopat in potem ali je to sploh ljubezen? vse kar čutiš manj ko še nisi izkusil tistega neverjetnega, sreče, da se počutiš kot v filmu..Ne vem več kaj je res, kaj je prav, menim, da sama v tem trenutku še ne moram priti do zaključka.
Idealistka ,ali je tvoj fant sociopat ali ne lahko reče zgolj strokovnjak. Osnovna značilnost sociopatov je, da ne premorejo empatije, kar se mi iz tvojih opisov ravno ne zdi, bolj se mi zdi z določenimi značajskimi potezami, ki te očitno motijo ( kar nekaj njih bi motilo tudi mene) Ampak morda se motim, poleg tega pa je za diagnozo poleg strokovnjaka potrebno še daljše opazovanje.
KOnec koncev je povsem vseeno kakšno nalepko daš vedenju tvojega fanta, važno je le ali ti je to vedenje ok in do katere mere si ga pripravljena tolerirati, če ti ni. Drugih ljudi v resnici ne moreš spreminjat ( lahko jim samo pomagaš, če si to res sami hočejo). Tvoj fant je, kakršen je in na tebi je, da razmisliš ali si želiš biti z njim ali ne ( brez iskanj izgovorov). Meni se zdi, da morda sedaj, ko ni več tiste evforije iščeš načine, da bi ga ali pripravila do tega, da bi bil spet “popoln” in bi ti nudil začetno evforijo ( to je nemogoče) in na drugi strani iščeš čimveč morebitnih napak, ki bi opravičile tvoj morebitni odhod, če ne bo zadovoljil tvojo željo po Popolnosti.
Popolnih fantov ( deklet) ni in če boš pri vsakem takole iskala morebitne patološke poteze, jih boš pri vsakem tudi našla, ker ga ni človeka, ki ne bi imel kakšnih slabosti. Tudi sama znaš verjetno s svojim poglabljanjem v tisoče detajlov, zmedo, neodločenostjo…itd ( boš že sama vedela, kaj vse je tvoja šibka plat) koga spravljati v obup. Partnerstvo ni v tem, da najdeš Idealnega, temveč, da najdeš nekoga, s katerim si res želiš biti ( tako z njegovimi dobrimi, ,kot tudi slabimi stvarmi). Če iščeš Mistra Perfecta potem iščeš nekaj, kar ne obstaja.
Razumem, da si kljub dvomom, ki te obhajajo želiš fanta obdržati, saj kot praviš, ti je na začetku zapolnil notranjo praznino, ti dal polet in elan, ampak to je zgolj uvod nekega odnosa, pravi začetek je sedaj, ko je to malo minilo, pa na drugi strani vidiš, kaj zares imaš ( in kaj ti v resnici čutiš). Če boš vse življenje odvisna od tega, da te bodo drugi povzdignili in te napolnili s srečo, potem boš imela velik problem ( ali pa veliko začetkov, z nobenim pravim koncem), zato je morda bolje, da svojo energijo namesto v raziskovanje ali je fant sociopat ali ne , raje usmeriš vase : kaj si resnično želiš ( od njega in od sebe), kaj ti je res všeč pri njemu ( on ali to, kar meniš, da lahko dobiš od njega), kaj sploh v resnici želiš od odnosa in predvsem, kako sama zapolniti notranjo praznino , da ne boš večno odvisna od drugih, ki ti je v resnici nikoli ne morejo zapolniti.
Torej, namesto z njim, najprej razčisti sama s seboj in potem ne bo nobenega dvoma več ali si odnosa z njim želi’ ali ne ( pa naj b0 sociopat ali ne).
GittaAna
GittaAna, za napisano se ti lepo zahvaljujem. Menim, da imaš še kako zelo prav. Zdi se mi da iščem izgovore in sem jih pri fantih že v preteklosti iskala, stvari so me motile. Strah me je, da tako ne bom zmožna obdržati nobene zveze. Zalotim se kot, da si tudi ne pustim biti srečna in uživati v stvareh. Vedno sama sebi uničujem in sabotiram stvari, če dobro pomislim, ne vem zakaj. Čudim, se da ta fant še ni pobegnil od mene, jaz na njegovem mestu bi. Tako vztrajne osebe kot je on, poleg sebe, še nisem videla. Vem, da ljudi ne moramo spreminjati in tudi ni prav, da bi to želeli. Ali nekoga sprejmemo takšnega kot je ali pa zadevo zaključimo, konec koncev tudi sami nismo popolni. Glede na to, da sem se s tem fantom do sedaj počutila več kot dobro, da je vmes distanca in da se res že dolgo nisva videla bom vztrajala tako kot znam in ugotovila ali si v odnosu z njim želim ostati ali ne, ko ga bom bolje spoznala. Videla bom ali lahko sprejmem stvari, ki me bodo motile. Vem, da moram delati na sebi, če ne, ne bom z nobenim nikoli zares srečna, saj tudi sama ne bom. Najlepše se Vam zahvaljujem za Vaš odgovor. Ne mislim več raziskovati o tem sociopatizmu in se bom raje osredotočila na sebe in kako svoje življenje spraviti v red. Res je, da če preveč bereš o teh stvareh začenjaš te lastnosti opažati pri veliko ljudeh, tudi pri sebi. Zato bom odnehala, ker bo to sedaj najbolje zame in za mojo zvezo, ki sem jo zaradi tega že pošteno načela. Hvala še enkrat!
idealistka,
glede na to da si se sploh pričela ukvarjati z vprašanjem ali je tvoj fant sociopat, obstaja v vajinem odnosu očitno dovolj “rdečih zastav”, alarmnih znakov, da nekaj ni čisto v redu. Če imaš občutek, da je predobro, da bi bilo res, je v večini primerov res tako, čeprav si v “medeni fazi”, honeymoon fazi vsi najdemo kup razlag in racionalizacij za oboje, za tisto, kar se zdi predobro, da je res, in za tisto, kar
je čudno, nam pušča nek čuden občutek v želodcu.
Mene v tvoji zgodbi “zmoti” predvsem to, kako se je na začetku pretvarjal in potvarjal, da bi bila njegova zgodba bolj podobna tvoji. In pa del, kjer se kaže čuden način do denarja in nima nobenih mej pri tem, da doseže svoje (pridobitev vstopnic, pridobitev polovice nagrade), da očitno nima dobro ponotranjene ločnice med prav in narobe.
Tako sociopata kot psihopata kot patološkega narcisa je na začetku težko prepoznati, ker dejansko ogromno truda vložijo v to, da bi ustvarili dobro podobo, na katero bi se drugi nalepili. In, ja, kot ugotavljaš, si odličen profil za to, prav tako pa si bila takrat v primerni situaciji (sama, osamljena, na dnu, s težavami), da te skuša eden izmed mejnih osebkov zaplesti v svojo mrežo.
Ne vem, če je tvoj fant res mejna osebnost, ampak v določenih točkah prepoznam podobnosti z mojo osebno zgodbo, ki se je odvijala med mano in patološkim narcisom.
Hvala red flags!
Še ena stvar, ki sem jo pozabila omeniti je, da želi ugajati in se zasmiliti vsem, ki jih spozna. Tako vsakemu že na začetku začne govoriti svojo žalostno življenjsko zgodbo. Mene je to zmotilo, saj se mi je zdelo sramotno pred mojimi prijatelji. Videl jih je prvič v življenju in že jim je razlagal svoje nenavadno boleče otroštvo (kako ga je oče pretepal itd.) Zgleda, kot, da se želi ljudem približati s tem, da bi čutili usmiljenje do njega. Sprva se je tudi meni zasmilil s svojo neverjetno zgodbo in sem mislila ubogi fant, zato je tako čuden, kaj vse je mogel skozi dati in da mu lahko pomagam pri tem, da bo boljše, da bo imel normalno življenje. Zgodbe, ki jih je govoril so bile bolj neverjetne kot telenovele, to sem mu tudi povedala. Pa sem si na koncu vseeno mislila, mogoče pa je res, kaj vse pa se ne dogaja na tem svetu, poleg tega ne poznam situacije v Braziliji, da bi vedela, kaj je normalno in kaj ne. Po pripovedovanjih njegove preteklosti sodeč mi izpade, kot da je njegov oče največji sociopat (človek, ki je z mačeho zaradi statusa in denarja, zato ga ne moti, da je psihično bolna, mogoče mu to celo daje prednost, da jo zadržuje ob sebi, pretepal je svojega sina, sin je moral delati v tovarni, ki je družinska last, brez da bi zato dobil plačilo, samo zato, da lahko živi pod njegovo streho). Na koncu koncev pa, če človek laže, saj ne moram vedeti, če je karkoli od tega res??!
Druga stvar, ki je nisem omenila je da se drugače obnaša do različnih oseb. Jaz se do ljudi obnašam podobno, on pa…pred mano in mojo prijateljico je cel nebogljen, naiven, ubogi mali fantek, poln čustev…ko pa se je menil s fantom od moje prijateljice, pa nama je ta povedal, da je z njim čisto normalen inteligenten fant, brez znakov naivnosti, kakšen je ko je zraven moja prijateljica. Sam je povedal, da se prilagodi osebi s katero se pogovarja in da se lahko pogovarja z ljudmi na visokih položajih, s tami pogovori se baha…
Še nekaj stvari glede denarja…ko bi moral plačati, se naredi norega. Ko mu je enkrat prijateljica omenila, da dolguje 3 e za piknik je spremenil obraz, kot nekakšno jezo je pokazal, dal 3 e in jo ucvrl domov. Prvo pa se je še delal norega, kake 3e, da se ne spomni zakaj že. Vglavnem, veliko je teh primerov glede denarja in njega in so zelo neprijetni nekateri.
Še ena stvar. Sedaj ko sem želela prekiniti zvezo z njim se kar ni vdal. Da bi mene nekdo pustil, bi osebi dala mir. On pa je kar vztrajal in pisal cele romane!!Kaj takega še svet ni videl. Sem rekla, da grem spat in se je že poslovil…čez noč pa je napisal do jutra cel roman, ki sem ga brala kake pol ure.
Da bi mene nekdo obtožil, da sem sociopat, verjetno ne bi vztrajala ostat v zvezi…hoče mi dokazat, da mi je povedal resnico o svoji preteklosti…pravi, da se lahko pogovorim z njegovo mamo..
Vem, da je moj nickname prikazal mene kot idelaistko, mogoče do neke mere res sem, ampak kaj je čudno je čudno. Sem imela zvezo 4 leta, pa sem kljub bolanemu ljubosumju izolirana od družbe vseeno vztrajala s to osebo, tako, da nisem takšen idealist tudi ne. Če se odločim z nekom biti, potem sem…vendar sedaj več nisem tako mlada in ne želim izgubljati let z osebo, ki je mogoče sociopat ali narcis. Kot ste napisali sem trenutno s to osebo v medeni fazi, saj sva fizično bila skupaj le en mesec, a že v tem enem mescu sem ugovotvila toliko čudnih stvari o katerih se prej nisem veliko spraševala, saj sem bila vsa nora vanj…zdaj ko pa je tukaj distnca in je minil čas, pa lahko na stvari pogledam bolj jasno, saj na daljavo ne vpliva toliko name.
Še nekaj je. Na začetku sem menila, da fant enostavno ne ve kaj je primerno govoriti in komu, da se pač malo težje znajde v družbi, ker je poškodovan zaradi svoje preteklosti (naj povem, da mu je mama 2x na teden psihologinjo plačevala). Zdaj ko pa vidim, da ne vem več kaj je res in kaj ne, pa sem slučajno odkrila, da obstajajo sociopati, vidim, da se veliko stvari sklada z njegovim obnašanjem.
Upam, da mi boste znali povedati kaj več. Meni je bil on do sedaj velika motivacija za prihodnost in nekaj česar sem se veselila. Čez dva tedna ga bom videla. Želim razčistiti vsaj nekaj stvari v moji glavi pred tem. Ali naj spoznam njegovo mamo? Želela sem že kontaktirati njegovo bivšo, da bi slišala kaj od nje. Rekel je namreč, da so ga vse bivše pustile, da ga je ena prevarala z najboljšim prijateljem in da je bil zelo prizadet, ter da se zato ne upa, želi zaljubiti, da ne bo spet trpel. Kot pa se ve sociopati krivdo vedno obrnejo na drugo osebo. Mogoče ga bivša sploh ni prevarala? Veliko je če-jev, na katere želim odkriti resnico. Če sem mogoče že izgubila skoraj pol leta z njim, potem si lahko vzamem toliko časa, da vidim kaj je res? saj ga imam kljub vsemu temu rada in če je zmožen empatije in če ima čustva, pa je le resnica to o njegovi preteklosti kaj je govoril, potem bi mu dala možnost, saj sem drugače ob njem srečna…ko ga vidim, pozabim na vse probleme v trenutku, sploh ne moram biti jezna nanj…res je ena posebno čudovita pojava…
idealistka, mislim, da ne potrebuješ našega odgovora.
Odgovor boš namreč našla pri sebi. V bistvu že veš, da je tukaj veliko preveč stvari čudaških, se ne poklopijo in ti puščajo čuden občutek.
Ni pomembno, kaj ta človek je, pomembno je, zakaj bi bila ti s takšnim človekom. Zakaj se ti zdi, da bi te zveza s tem človekom, ki je očitno neka čudna zmešnjava manipulanta, prevaranta in igranja vloge naivne nedolžne žrtve, rešila pred samo sabo in svojimi težavami.
Zdaj, v tem trenutku imaš priložnost, da se odločiš zase in pričneš delati na sebi, na svoji samopodobi in predelavi svojih problemov, ki te sploh vodijo v problematične odnose. Če tega ne narediš, bo se ti zdelo, nekaj mesecev morda, da si na nekih poživljajočih drogah, da so se ti z njim odprla nebesa. Končala boš pa zelo globoko, z zlomljenim srcem, z ranjenim egom, s prizadeto samopodobo, zelo možno da tudi (glede na njegov čudaški odnos do denarja) resnimi finančnimi posledicami. In od tam se bo mnogo težje spet dvigniti.
Si pripravljena vzeti iluzijo in jo živeti kratek čas, navidez ubežati lastni bolečini, zato da boš potem končala res na tleh?
Dejansko izbiraš med tem dvojim.
Red flags, hvala, imate prav…
Vem, da stvari niso ok, vendar se mi je težko odreči upom na katerih sem gradila toliko časa z njim. Zdi se mi kot, da bom potem spet na 0. Tako dolgo se že želim z nekom ustaliti in hrepenim po normalni zvezi in življenju, da si je težko priznati, da to verjetno ni to in da ostajam, ponovno sama.
Hvala za razumevanje in odgovore, ki so mi dali vedeti, da ni problem v tem ali je fant sociopat, ampak v tem ali bi lahko bila z osebo pri kateri me je že na začetku zmotilo toliko stvari, katere sem bila pripravljena spregledati, samo, da bi končno imela nekoga s katerim bi lahko bila srečna. Verjetno on ni ta oseba na dolgi rok. Prej, ko si bom to priznala, manj bom trpela v prihodnosti in si mogoče prihranila bolečino še enkrat zlomljenega srca.
Hvala.
To je zdaj bilo čistro izven konteksta. Logično, da padamo na besede, saj se s tem ljudje sporazumevamo, so pa dejanja na koncu najpomembnejša in raje vidim, da nekdo manj govori in več naredi. Intuicijo imamo vsi, dostikrat pa naredimo ravno kontra, pač vedno moramo vse na lastni koži izkusiti, da se kaj naučimo ali pa se tudi takrat ne…Denar je zadnje kar je pomembno, vsaj zame, pri izbiri partnerja. Vedno smo živeli v pomanjkanju pa sem se morala fajn nagarati že od mladih let. Ni pa normalno, da bi nekdo, ki nima denarja plačeval drugemu, ki ga nima…Fer je, da vsak plača svoje ali enkrat časti en, drugi drugič…ne mora pa nekdo stalno dajat, drugi pa brez vesti, čutiti se karkoli dolžnega, samo sprejemat…Najhuje pa je, da se te osebe sploh ne zavedajo, da to ni prav, oz. ne čutijo krivde.
Res je “idealistka” da je izven konteksta, se opravičujem, ampak nisem prišel do tvojega primera (sem samo ene pol ure bral…;-P)
Tvoj fant je kar dober primer “sociopata”, travme iz otroštva pustijo celoživljenski pečat, in če mu ne misliš oziroma ne moreš pomagat (BTW to je delo psihoterapevta, in če sam ne želi pomoči mu itak ne more nihče pomagat), samo pusti človeka na miru (beri blokiraj številko, maile, FB, skratka vse stike, je zelo pomembno), ker drugače te bo vsake toliko časa potegnil nazaj, za tebe je pa fajn če se s kom pogovoriš ki te bo poslušal in ki se vaj malo spozna na te stvari…..Pa velik sreče:-)
To je ves odgovor, kratko in jedrnato, in do njega si prišla sama:
Vem, da stvari niso ok, vendar se mi je težko odreči upom na katerih sem gradila toliko časa z njim. Zdi se mi kot, da bom potem spet na 0. Tako dolgo se že želim z nekom ustaliti in hrepenim po normalni zvezi in življenju, da si je težko priznati, da to verjetno ni to in da ostajam, ponovno sama.
Veš, da vajina zveza absolutno ni v redu, ampak vztrajaš zaradi upov, ki ti jih je zbudil (no, en mesec oziroma pol leta, kar si še dopisujeta, ni neko usodno časovno obdoboje). Nočeš spet pasti na točko nič, ker že toliko časa hrepeniš po zvezi … Težko ti je priznati, da to ni to in da spet ostajaš sama.
Ne vem, ali je tvoj fant sociopat ali je enostavno samo zelo čuden. Ampak meni bi bila dovolj že samo njegova škrtost …
Skopost je zelo grda človeška lastnost. Na Partnerski svetovalnici imaš temo o škrtem možu in kako zgleda skupno življenje s takim človekom. En primer: ženska mora v zvezek zapisovati, kaj vse je kupil za skupno stanovanje. Nekaj je kupil po ceni s popustom, vendar je ona morala v zvezek napisati celoten znesek, brez popusta. Njegov bratranec je imel roj. dan, za darilo mu je nekaj kupil na neke bone ali kupone, tako da s tem ni imel stroškov, ampak je od žene vseeno zahteval pol vrednosti darila (šlo je pa za njegovega bratranca, ne njenega). Meni ob takih zgodbah kar megla pade na oči. Sem proti razmetavanju denarja, ker ga nimam za odmet, ampak skopost je vseeno nekaj drugega.
Hvala! Vem, da je tako. O tem sem že dodobra prepričana. Kljub temu, da sem študirala podobne zadeve, se ne čutim sposobno in z dovolj znanja da bi mu pomagala, čeprav bi mu rada. Vendar pa koliko sem brala o teh zadevah mu noben ne mora pomagati, saj s tem, da hodi k psihologu ali na psihoterapijo zve še več o človeškem vedenju in psihi in to samo njemu v nadalje koristi v manipulacijah. Je pa hodil k psihologinjik, vprašanje če je ta ugotovila kaj je njegov problem, ker je tudi sam prvič slišal za to. Mislim, da sem že s tem, da sem se z njim soočila in mu povedela, kaj menim, da se dogaja z njim, naradila velik korak, saj baje to ni dobra poteza in res je da me želi potegniti nazaj. Kaj takega še nisem videla! Če ne bi toliko prebrala o tem, bi mu zdaj že jedla iz rok! Neverjetno dobro zna izkoristiti svojo prednost, če bi temu lahko tako rekli.
Moje mnenje je, da se marsikdo lahko najde v znakih kakšne motnje, če to išče. Moraš pa izpolnjevati vse kriterije v veliki meri, da ustrezaš profilu. Vidim, da komentar ni letel name…Sem pa tudi sama šla skozi lastnosti sociopata in narcisa, pa se v njih ne najdem. Jaz sem velik empat, ki ga hitro vse prizadene, tudi takšna stvar kot je ta forum, bi me lahko, če bi me grajali spravil čisto na dno. Sem preveč občutljiva, da bi kakorkoli lahko rekla, da nimam čustev. Verjetno bi potem bila tudi bolj inteligentna hahaha in ne neka lahka malica za take ljudi.
Idealistka; Očitno kar dobro veš zakaj se gre in če ne boš šla naprej boš šla nazaj. Vedi da izvajanje psihoterapije med partnerji ni priporočlivo (Če se zadeva reši potem stvari niso več take kot so bile in za nekatere stvari med partnerji je vseeno bolje če ne vesta drug o drugem ) Tako kot si rekla zadevo poznaš in na tak način se lahko ubraniš pred napadi, vendar to ni smisel partnerstva! Če nimata nekih skupnih stvari (hišo, otroka, velik kredit…) še malo razmišljaj kako bo čez 10 let ko še te bo bolj poznal (in te lažje prizadel)?
Mimogrede, ali mu je kakšen tvoj hobi zanimiv?
Pozdrav
mal alergična,
fantu bi rada pomagala, če bi mu na primer moja opora in ljubezen, to da bi mu, dala vedeti, da mi je mar in da me ne bo izgubil…s tem mogoče dosegla, da bi čutil takšno varnost, da bi si upal biti z mano tak kakršen je, brez potrebe po lažeh…da bi mu dala vedeti, da karkoli mi pove, da zato ne bom menila, da je manj dobra oseba…mogoče res ni čisti sociopat, pa je to iz njega naredila preteklost (če je resnica kar mi je povedal, je imel zelo težko preteklost)…če pa je sociopat, pa mu tako ali tako ni pomoči, pa če se mečem po trepalnicah tam, verjetno bi na na koncu samo jaz duplo plačala …
kaj vam ni jasno,
njega pravi zanimajo vse iste stvari kot mene in bi jih rad počel z mano! Vprašanje, če je to res ali pa je to rekel po tem ko je že zvedel od mene kaj me zanima. Njemu je všeč vse kje čuti nevarnost, adrenalin (tipično za sociopate)-plezanje po stenah, stavbah, gimnastika, bungie jumping itd. mene seveda te stvari ne zanimajo, nisem neka drzna ženska…Je pa res, da ti športi zanimajo veliko moških, tako, da s5 ne moram reči, da je zato sociopat?