Imam 50 kg preveč. Debela sem od otroštva, stara 43 let. Za sabo imam samo eno dieto, pred leti, ločevalno. Takrat sem shujšala menda 14 kg. In jih, jasno, v kratkem času pridelala nazaj, z bonusom.
Ko sem shujšala toliko, da je bilo opaziti, so me vsi spraševali, če se ne počutim boljše. Pravzaprav so bila to retorična vprašanja, vsi so bili prepričani, da se. Da bi se človek lačen, ki ga povrhu še zebe, počutil dobro, boljše?? Hm…

No, zdaj sem ponovno na ločevalni, še ne en teden. V želodcu niti nisem pretirano lačna. Čeprav pojem veliiiiiko manj kot prej. A še vedno ne malo (sadno – zelenjavnih dni se ne grem).
V glavi pa… 🙁 Občutek, da mi glava v trup sili, mehka, medla, vrti se mi.

Ne vem ali sem za endokrinologa ali za psihiatra, verjetno slednje, glede na to, da menda vse izvira iz glave. Pa spomnim se Rugljeve izjave, da se nekateri (verjetno je debeluhe mislil) “bojijo, da bodo umrčkali, če se postijo”. Očitno se bojim, da bom umrčkala ali kaj. 🙁

Ima kdo podobne izkušnje?

ne ceni se tako nizko, prosim. vse smo na istem vrtiljaku, in vsi imamo težave. In to, da se ti moti, vrti….zaradi tega nisi za psihiatra niti za endokrinologa. Če imam čas, začni prebirat temo Spremljanje napredka, in boš doumela, s kakimi težavami, padci in vzponi, uspehi in polomi se ubadamo. Dobrodošla. Že to, da si prišla sem gor napisati prispevek, je lahko prvi korak.