še ena
prosim , če mi pomagate že več ko 14 dni sem popolnoma brez energije , vem da sem preutrujena . skrbim za sedemčlansko družino in delam v zdravstu na izmene kjer praktično tekam na okoli vseh sedem ali 12 ur
sedaj sem se ustavila ne zmorem več , zvečer takoj zaspim , ko zaspijo otroci, nobene volje nimam več , delam sicer tibet. vaje a mi tokrat tudi te ne pomagajo
sprašujem se kje je tista oseba od prej , ki je kjub vsemu šla zvečer še teč ali kolesarit , z veliko volje do življena in smeha
vse me boli ,noge , roke kot da so gumjaste , nekajkrat so mi noge enostavno odpovedale
potrebujem pomoč , ker so tu otroci, vseh pet in bolj malo razumevanja na strani moža
hvala
Teoretično bi rekli, da mora človek živeti v sozvočju s svojo telesno, duševno in duhovno naravo. Ali z drugimi besedami: za zdravje in dobro počutje moramo poskrbeti tako, da zdravo zadovoljujemo svoje primarne telesne, duševne in duhovne potrebe. Najbolj enostavno: ravno prav bi morali delati, imeti ravno prav počitka, ravno prav spati, jesti in piti, se zmerno gibati, zdravo zadovoljevati svojo spolno naravo, ljubiti in biti ljubljeni, se počutiti varni, s strani socialnega okolja priznani, svobodni in neodvisni, kreativni, vsestransko izpolnjeni …
Tako v teoriji, v praksi pa malo težje, na primer takole:
Zmanjšati vsakodnevne obremenitve in si izdelati u r n i k dnevnih dejavnosti. Določiti si prioritete, seznam p r e d n o s t n i h nalog in ciljev. Najprej izbirati p o m e m b n e j š e naloge in bolj verjetno dosegljive cilje ter o d l o ž i t i ali odmisliti manj pomembne. V vsakodnevni urnik nujno vključiti čas za p o č i t e k. Ne pozabiti na t e l e s n o- a k t i v n o s t, sproščujoč sprehod, gibanje v naravi. Tudi r a z v e d r i l o in konjički bi morali najti mesto v dnevnem (ali vsaj tedenskem) urniku.
Živeti v sozvočju s svojo telesno in duševno naravo pomeni tudi:
Gojiti izpolnjujoče odnose z bližnjimi. Negovati stike s- p r i j a t e l j i. O svojih občutjih znati s p r e g o v o r i t i -s svojimi bližnjimi in tistimi, ki jim zaupamo. Opazovati in prepoznavati svoje r a z p o l o ž e n j e. Zaznati alarmne signale, na katere nas opozarja modrost t e l e s a. Poiskati p o m o č , kadar čutimo, da vsega ne zmoremo sami. Razvijati p o z i t i v n o “življenjsko filozofijo”, videti v življenju nekaj v r e d n e g a , dobrega. Prevrednotiti vrednote, spremeniti njihovo hierarhijo. Razmišljati o- p r i j e t n i h stvareh in svojih življenjskih p r e d n o s t i h. Iskati tudi v negativnih izkušnjah pozitivni življenjski smisel in vrednoto.
Draga mamica petih sončkov, aktivno vključite v družinske obveznosti tudi gospoda moža oz. očeta vajinih otrok, ali pa naj odgovorno plačuje najeto gospodinjsko pomoč. Pri sebi racionalno razrešite dilemo, kdaj imajo otroci več od vas, če ste vedri in zadovoljni ali če ste do onemoglosti izčrpani. (Podobno velja tudi za vaše bolnike na delovnem mestu.)
Sicer pa … Otroci – so zdravi? So. Imajo varno streho nad glavo in posteljo, kamor lahko ležejo? Imajo. Niso lačni – so siti in oblečeni? So. Se lahko učijo in svobodno hodijo v šolo, če so za to dovolj stari in sposobni? Lahko. Imajo varno starševsko naročje, kamor se lahko v stiski zatečejo? Imajo. Lahko starejši otroci pomagajo mlajšim in prevzamejo nekatere hišne dolžnosti? Lahko. Se lahko igrajo in imajo prijatelje? Imajo. Se lahko prešerno smejijo in sproščeno počnejo nedolžne neumnosti? Lahko. … In tako naprej … (Kje pa piše, da bi bili srečnejši, če bi jih dnevno prevažali na popoldanske krožke, fakultativno učenje tujih jezikov, k baletu ali plesnim vajam, v glasbeno šolo na igranje instrumenta, na vsakodnevno telovadbo in športne treninge … itn. ?)
Tako približno terapirajte sami sebe … Srečno!