Evo, dva Indijska znanstvenika sta razvila gel, ki bi lahko nadomestil injekcije. Moje razumevanje razlogov, zakaj si moram injecirat interferon je, ker se interferon razgradi v želodcu, kar je prehitro.

Za vse vas, ki bi raje jedli gel, kot pa injicirali interferon bo vsekakor zanimiva novica na naslednji strani:

http://www.siol.net/novice/default.asp?site_id=1&page_id=51&article_id=15104092314441525

Za vas, ki razumete angleško pa še:

http://diabetes.about.com/od/newswire/a/polymergel904.htm

LP, B.

Z velikim veseljem sem odprl stran, ki si jo zapisal. Že po naslovu ugotoviš, da gre tu za gel, ki bo nadomestil izulinske injekcije – to je za tiste, ki imajo sladkorno bolezen. Upam, da bodo kmalu odkrili tudi za nas?!!! Vseeno hvala za informacije.

Ne zamerite moji skeptičnosti, a vseeno se ne veselite prekmalu. V koristnost odkritja namreč dvomim. Tudi če novica v celoti drži je oblika vnašanja zdravila v organizem pri celi stvari še najmanj pomembna, važna je učinkovitost zdravila. Sam bi verjetno (kljub visoki občutljivosti) počel še vse kaj drugega kot se zbadal, samo da bi pomagalo (NORIM ZNANSTVENIKOM BRANJE TEGA STROGO PREPOVEDANO).
Tista o razgrajevanju interferona v želodcu pa zelo verjetno ne drži saj bi v tem primeru interferon nedvomno obstajal v obliki tablet. Nekako namreč ne verjajem v zdravnike-Mengele-je, ki bi se izživljali nad bogimi bolniki.
Sorry

Pravkar sem prejel celoten članek (angleški, obširnejši). Me je pa novinarka opozorila, da je do morebitne uporabe v praksi na ljudeh še daleč. Najprej pa brat tisti obširnejši članek (v pdf formatu). Če koga zanima, mu ga pošljem.

Miha, navedli so diabetes kot primer in sem v enem člankov zasledil omenjeno celo MS.

Bor, tista o razgrajevanju interferona (enako velja za insulin) v želodcu drži. Saj, za to pa se pikamo.

Vsekakor pa je dobršnja mera skepticizma zaželjena pri vseh zdravilih, tabletah in gelih, še posebej pri zdravilih za nas. Ker mi bo država plačevala interferon do petdesetega leta starosti upam, da bom dobil kakšno manj pekočo obliko vsaj za par let. Povprašal sem tudi na Serono (Rebif) o tem pa za zdaj še ni odgovora. Vem, da so poskušali interferone administrirati v obliki tablet pa do zdaj še ni bilo uspeha. Mogoče bo zdaj drugače.

LP, B.

Prav zares ne mislim težiti, a stavim diplomo, da zdravilo vbrizgano v podkožje (ali v mišico) ne potuje v želodec in se zato tam ne more razgraditi. Kot rečeno pa natančnega mehanizma ne poznam in se zato več kot toliko vanj ne bom spuščal.
Če to piše v kaki poljubni reviji gre ali za napako ali prevaro.

BoR, izgleda, da je prišlo do kratkega stika in se v bistvu strinjava.

Torej jaz trdim, da se interferon oralno zaužit v želodcu razgradi na sestavine neuporabne za nas – obolele za MS (z dosedanjim načinom izdelave tablet). Seveda interferon vbrizgan v podkožje ali v mišico pride na pravo mesto.

Morebitni novi način (z gelom) izdelave tablet bi preprečil razgradnjo aktivne substance (interferon, insulin, …) v želodcu. Interferona torej ne bi UNIČILA želodčna kislina, niti snovi iz žolčnika, … .

Bistvo tega gela je, da se napihne, ko doseže pH debelega črevesa in do takrat drži aktivno snov znotraj tablete. Ko se tableta napihne, prepusti aktivno snov v črevesje, kjer se vsrka v krvni obtok. Prednost gela je tudi v tem, da lahko določijo (sprogramirajo) hitrost prepuščanja aktivne substance v črevo -> v kri. Sicer sem zasledil, da je ena od sestavin tega gela visoko toksična a naj bi se te snovi prej izločile iz telesa preden bi škodile človeku. Zame je to edini (in to hud) problem, ki me navdaja z dvomi.

Sicer pa je članek zelo strokovno napisan in bi rabil farmacevtsko izobrazbo. Tako sem preučil v glavnem povzetek.

Za lažjo predstavo, tu gre za ovoj tablete (lahko si predstavljate kapsulo), ki spravi interferon nepoškodovan skoz želodec. Ovoj iz gela razpade v črevesju, kjer bi se interferon vsrkal v kri.

LP, B.