Mož ima močno povečano ščitnico in 3 gomolje, enega na sredini velikega 5cm, druga dva vsakega na eni strani velika 2-3cm. Nima nobenih težav razen utrujenosti, a ta je lahko tudi posledica preobremenjenosti v službi. Vsi izvidi drugi izvidi so v mejah normale. Svetovali so mu odstranitev ščitnice, ker bi v bodoče lahko pritisnila na sapnik ali pa bi se lahko še kaj nevšečnega razvilo.

Zdaj pa naju zanimajo posledice odstranitve ščitnice.
Veva, da bo moral vsakodnevno jemati zdravila, a ta zdravila imajo verjetno tudi kakšne stranske učinke. Kakšne? In kako se ti učinki pokažejo po desetletjih jemanja? Kaj če zdravil ne jemlješ? Kakšne so posledice?
Kakšen je riziko neodstranitve ščitnice? Je možno gomolje izrezati? (nisva nikjer zasledila) Je možno te gomolje kako razbiti, zmanjšati? Obstaja kakšna alternativa operaciji?
Odstranitev ščitnice je le trajno stanje in ti nova nikoli ne zraste ter si primoran vsakodnevno vnašati kemikalije v svoje telo. Zato naju zanima čimveč možnih opcij in posledic in se vama v naprej zahvaljujeva za odgovore.

Spoštovani,

zdravilo – preparat ščitničnega hormona, ki ga je potrebno jemati v primeru odstranitve ščitnce, nima stranskih učinkov, saj le nadomešča ščitnični hormon, ki po operaciji v telesu ne nastaja. Potrebno pa je zdravilo seveda redno jemati v ravno pravšnjem odmerku. Nejemanje zdravila pomeni pomanjkanje ščitničnega hormona oziroma hipotirozo, ki po daljšem času lahko pusti nepopravljive posledice, predvsem na srcu in žilah, lahko pa se tudi slabo konča.

Tveganji, če ima nekdo tako veliko ščitnico, sta predvsem zožitev sapnika in s tem oteženo dihanje, in rak ščitnice. Gomoljev ni moč izrezati ali razbiti, operacija je praktično edini način odstranitve gomoljev. Alternativa je še zdravljenje z radioaktivnim jodom, ki pa gomolje lahko le nekoliko zmanjša in ne dostrani in je možno le, če radioaktivni jod dobro vstopa v področja gomoljev (kar so pri vašem možu zanesljivo preverili s slikanjem).

Odstranitev ščitnice je pri tako veliki golši in tveganjih, ki jih prinaša, edina pametna rešitev, vnašanje kemikalij pa pomeni pravzaprav le vnos ščitničnega hormona (ki ga telo zelo dobro pozna in ni neka tuja snov), in se glede morebitnih stranskih ućinkov ne razlikuje od vnosa hrane, mineralov,…, oziroma snovi, ki jih telo potrebuje.

Lep pozdrav

Hvala za pojasnila.

Skrbi me predvsem to, da je odstranitev ščitnice trajna in da poti nazaj ni ter da je potrebno doživljenjsko jemanje zdravil. Vemo, da je v vsakem zdravilu poleg “dobrih” še nekaj drugih stvari, ki v nekaj desetletjih jemanja zdravila ne prinesejo nič posebnega, lahko pa vplivajo na marsikaj.
Po drugi strani so danes ta zdravila res brezplačna in dostopna. Kaj pa v prihodnje? Mogoče bodo enkrat plaljiva in mogoče midva ne bova v stanju ta zdravila kupovati. Mogoče bodo celo nedostopna. Ja, vem, da živimo v modernem svetu in da se kaj takega naj ne bi zgodilo in sem tudi sama optimist glede tega, ampak v najini situaciji sem pa le oprezna, saj danes biti odvisen od nečesa ni ravno najboljše.

Še bom vprašala: je še kako drugače možno nadomeščati hormone? Recimo da ti je zdravilo nedostopno, kako ravnati, da ne pride do še večjih posledic?

In zdravljenje z radioaktivnim jodom: kakšne so posledice zdravljenja? Je smiselno poskusiti to zdravljenje pred operacijo? Ne vem, če so to možu preverili, povečano tkivo naj bi bilo ščitnično, kako prehodno je, pa ne vem.

Verjamem, da je to vas vsakdanje, a za naju ni. Je pač nekaj novega in neznanega, ki nama bo spremenilo življenje in želiva čimveč informacij preden bo prepozno.

Spoštovani!

Glede na navedeno je za vašega moža operacija ščitnice najprimernejši način zdravljenja. Po operaciji je potrebno nadomestno zdravljenje s ščitničnim hormonom L-tiroksinom (Euthyrox, Eltroxin…). Kadar je odmerek tiroksina ustrezen nima nikakršnih stranskoh učinkov tudi ob zelo dolgotrajnem jemanju. Zgradba zdravila je dokaj enostavna, cena pa zelo nizka, tako, da tudi v izrednih razmerah ni pričakovati pomanjkanja. Alternative rednemu jemanju zdravil pri nadomeščanju ščitničnih hormonov ni. Radiojod uporabljamo za zmajnšanje velikosti ščitnice, kadar žleza kopiči jod v zadostni meri. Pri velikih gomoljastih golšah, ki delujejo normalno, je kopičenje izotopa navadno dokaj pičlo, tako, da je potrebno aplicirati zelo velike količine radiojoda. Velikost ščitnice se zmanjša za približno 30% (golša torej ne izgine popolnoma). Včasih se odločamo za aplikacijo radiojoda in šele naknadno za operativni poseg. Glede tega je potreben posvet s tirologom, ki vas zdravi.

Lp