Sicer sem brskala po forumu da bi zasledila kaj o tej temi, pa nisem našla točnega odgovora na svoje vprašanje, zato bom vesela če mi boste odgovorili.

Sicer bom kratka in povedala le bistvo…pri ssedemnajstih letih, sem se naenkrat v enem šolskem letu zredila za skoraj štirideset kilogramov, in to kljub temu, da nisem pretirano jedla in sem pila le vodo.

Pri osemnajstih letih pa so mi odkrili bolezen ščitnice, najprej hipotireozo, čez kakšno leto pa še avtoimuno tireopatijo in tireoiditis.Ko sem začela dobivati vobenol, sem po približno dveh tednih jemanja tablet (2 na dan), začela bruhati in sem tako padla v začaran krog bulimije…vse kar sem pojedla ali popila sem izbruhala, včasih pijem samo ogromne količine vode, in nato bruham….tablete še zmeraj jem, in to zvečer pred spanjem, tako da ostanejo v meni…včasih ne zdržim, in tudi to zbruham, ampak jih pojem ponovno….tako da ne prekinem kroga dovajanja hormonov.

Še tole, ko sem začela jesti vobenol, in seveda bruhati, sem v enem mesecu izgubila štirideset kilogramov.

Sem pa že obupana, saj bi rada nehala z bulimijo…imam jo že sedem let!…in ko se trdno odločim, da ne bom več bruhala…pol pa nič ne jem, saj se mi zdi, da če samo spijem več kot deci tekočine, da imam napihnjen želodec in sem grozna…hkrati bi rada shujšala še vsaj deset kilogramov…pa spet vem da ne morem….
In ko se odločim, da bom jedla samo solato, pa pila vodo, ki jo tudi sicer…se zgodi da se v enem dnevu zredim za dva kilograma, in spet me pobaše panika, in ne morem več jesti…če pa slučajno kaj pojem pa izbruham…

Včasih ko sem kje drugje, ne doma, in pač vem, da bi ljudje opazili, če bi jedla in šla potem na stranišče,…raje nič ne jem, tako se prepričam da nisem lačna, da sem sposobna po nekaj dni vzdržati brez hrane…samo ob kapljicah vode….

Opazila sem le, da če slučajno pojem kaj sladkega, da me napade dobesedno želja po sladkem in po hrani in spet sledi bruhanje…

Moja vprašanja na robu moje zmedenosti pa so:

Je možno da je sladkor oz. ogljikovi hidrati…da so vzrok za to da izbruhne želja po hrani in posledičnem bruhanju?

Ali je možno, da je bulimija pri meni izbruhnila nekako povezano z boleznijo ščitnice, kot dedna napaka?

In ali je lahko vobenol, ali kakšna njegova sestavina kriva za izbruh bulimije?

Ali bi bilo bolje…bi se lahko bolj kontrolirala, če bi za zmeraj pozabila na sladkarije?

Ali je to normalno, da se človek v enem dnevu ob pol litra vode in eni solati(zelena solata s kisom, približno 300 gramov), zredi za 2 kg…četudi normalno odvaja(enkrat blato, 4 – 6 krat voda)?

Prosim vas za odgovore, ker sem v tako grozni situaciji, kjer ne vidim izhoda iz tega začaranega kroga bulimije….

Hvala – Maša.

Draga Maša,
način hranjenja, ki ga opisuje, je pri osebah z bulimijo izredno pogost. Pardnevno stradanje in potem neutolažljiva želja po sladkarijah. Enostavno je to tako razložiti: telo se odpoveduje nečemu in potem ko končno pride do prve napolitanke, enostavno ne odneha več, dokler ne dobi vsega… Vzrok tega je nereden vnos ogljikovih hidratov. Potrebno jih je zaužiti 5-6krat na dan v enakomernih pestrih obrokih (in ne le vodi in solati).
Neutolažljiva želja po hrani potem sama od sebe enostavno izgine. Zdaj se vam zdi to neverjetno, ampak izkušnje mnogih, ki to uspejo, to potrejujejo.

Glede povezave bolezni ščitnice in bulimije. Dvig telesne teže je bil posledica bolezni ščitnice, najverjetneje je bil prek namernega hujšanja in neke najverjetneje res podedovane nagnjenosti vzrok za pojav bulimije. Hujšanje je dokazano povezano z nastankom bulimije (za anoreksijo to ne velja), seveda pri zato dovzetih posameznikih. Za neposredno povezanost obeh bolezni še nisem slišala. Tudi Vobenol sam po mojem vedenju ni povezan z nastopom bulimije.

2 kg je lahko normalno dnevno nihanje teže (menstrualni ciklus)
Upam, da sem vam odgovorila,

marija Anderluh