scintigram ščitnice
Naročena sem na scintigram ščitnice- pa me zanima za kakšno vrsto preiskave gre. Prejšnji teden mi je zdravnica na ultrazvoku opazila gomolj na ščitnice ( izvedla tudi punkcijo), pa me napotila še na to preiskavo.Sicer bom čez par dni že na tej preiskavi in torej že vedela kakšne vrste je- me vseeno zanima kaj bodo počeli z mano.
Lep pozdrav in uživajte v sončku!
Draga Andreja!
Scintigrafija ščitnice je rutinski diagnostični postopek, s katerim fotografiramo delovanje ščitnice. Bolniku se da radioaktivni preparat (običajno jod-123) v različnih oblikah: tekočina za pitje, kapsule ali vbrizgavanje. Uporabili bodo posebno kamero, imenovano gama kamera, za slikanje vaše ščitnice, kar se lahko izvaja v različnih časovnih razmakih (npr. 4 ure in še 24 ur po zaužitju radionuklida), zato vas bodo prosili, da se takrat vrnete na oddelek. Tisto, kar nas pri postopku zanima, je porazdelitev joda v ščitnici, kar je odvisno tudi od delovanja ali aktivnosti tkiva. Jod se v ščitnici koncentrira, nato pa iz nje postopoma izginja, pri tem so lahko nekatera območja tkiva bolj, druga manj aktivna.
Vaša zdravnica vam je morda svetovala tudi prenehanje jemanja določenih zdravil pred testom, vsekakor pa morate biti od polnoči do začetka postopka tešči. Uro po zaužitju radionuklida lahko ponovno jeste.
Pri slikanju boste legli na hrbet, medtem ko bo kamera fotografirala vašo ščitnico. To traja 30-45 minut. Kamera se vas ne dotika. Morda vam bodo ščitnico ponovno tipali.
Čutili ne boste ničesar, niti po zaužitju radionuklida, niti med slikanjem. Za okolico ne boste nevarni, s svojimi domačimi lahko imate normalne stike. Ko je slikanje končano, se lahko vrnete k svojim običajnim aktivnostim.
Rezultate bo dobila vaša zdravnica. Scintigrafija ščitnice omogoča dragocene informacije tako o anatomiji ščitnice in njenem delovanju ter lahko odločujoče vpliva na postavitev diagnoze ter zdravljenje bolezni ščitnice.
Prav lepo vas pozdravljam, sonček pa rada spremljam in uživam v njem!
Irena
Pozdravljeni!
Včeraj sem bila na preiskavi in nekako takole je potekalo: najprej so mi v kri ( v žilo na roki) vbrizgali tehnecij ( to je radioaktiven element, ki pa naj ne bi bil tako nevaren kot jod) in mi že kar po nekaj minutah opravili ta scintigram. Preiskavo oz. slikanje ste mi že tako opisali- le da je trajala le pet minut, ko se ne smeš prav nič premakniti. Pravzaprav res- razen tistega vboda z injekcijo – ne čutiš ničesar. Naj še povem, da sem to preiskavo opravila v Celju…Tako mi ostane le še čakanje na izvide- tako punkcije ( kar verjetni opravijo v LJ ) kot scintigrafije in nekako upam, da izvidi ne bodo preslabi……Ko izvem za njih- poročam!
Vsem želim lep in uspešen dan, pa čimlepši vikend, ki ga iskoristite po možnosti tako, kot ga bom deloma jaz- v naravi z nabiranjem pozitivne energije in novih moči!
andreja
In hvala, gospa Irena, da ste tukaj!
Irena, mislim, da se ti je tokrat zgodila tipkarska napaka glede izotopa joda. Sicer to ni bistveno in v nicemer ne vpliva na kvaliteto tvojega odgovora, pa vseeno cisto za bolj popolno informacijo. Po moje gre za J-131 in ne J-123. Rad pa bi povedal, da taksne preiskave niso ravno nedolzne, saj pri tovrstni scintigrafiji scitnice z J-131 pacient lahko prejme efektivno ekvivalentno dozo 50 mSv, kar je za primerjavo enako maksimalno zakonsko dovoljeni LETNI prejeti ekvivaletni dozi za profesionalce, ki delajo z viri ionizirajoičih sevanj. V nuklearki imajo interno omejeno celoletno dozo za delavce na 20 mSv. Vedno pa je potrebno upostevati, da koristnost preiskave vedno odtehta povzročeno škodo! Sicer pa v povprecju posamezniki iz prebivalstva letno prejmejo od umetnih virov sevanja okrog 1 mSv, vendar v to niso vstete medicinske preiskave.
Izotop Tehnecij (Tc-99) je najbolj uporabljan izotop v medicinskih preiskavah (vec kot v 75 %) , ker ima le 6 urni razpolovni cas in se hitro izloci iz cloveskega telesa. Kott sem lahko opazil so prejete doze z TC-99 neprimerljivo nizje od doz z J-131. Za primerjavo se pri scintigrafiji mozganov, ledvic, jeter, skeleta gibljejo med 4 in 5 mSv.
Lep pozdrav,
Jože
Dragi Jože!
Zahvaljujem se vam, da forum redno spremljate in ste tukaj stalni gost. Na ta način je tukaj resnično skupnost, ki se trudi odgovoriti na vprašanja podrobno, celostno in skupaj preprečujemo, da bi se v svetovanje vrinila kakšna napakica ali napaka! Tega sem vesela in vas vabim k nadaljnemu sodelovanju.
Radionuklidi, ki se pogosteje uporabljajo za prikaz ščitnice, so izotopi joda (najpogosteje J-123 in J-131) ter tehnecijev pertehnetat (99m TcO4). Izbira izotopa je odvisna od številnih faktorjev, vključno z namenom posnetka in stroški. Drugi izotopi joda se na splošno za slikanje ne uporabljajo zaradi neustreznih razpolovnih dob, neustreznih fotonskih energij ali odvečne doze sevanja iz emisij. Radioaktivni jod ima enake biološke lastnosti kot stabilni, aktivno se koncentrira v ščitnici in se vgrajuje v tiroglobulin, ščitnični hormon. Prav tako se v ščitnico zaradi svoje molekularne lastnosti in naboja, ki sta podobni jodovemu, ujame pertehnetat, vendar se v tiroglobulin ne vgrajuje. Pertehnetat se koncentrira tudi v žlezah slinavkah in želodčni sluznici. Tehnična kvaliteta posnetka s pertehnetatom je lahko boljša kot z jodom.
Jod-131 ni drag in je lažje dostopen, vendar ima daljšo razpolovno dobo in oddaja višjo dozo radiacije, zato ga ne uporabljamo tako pogosto, se pa uporablja pri terapiji (zdravljenju). Je tudi slabše kontrasten pri slikanju. Sprošča beta delce, ki pa jih J-123 ne sprošča, slednji ima tudi krajšo razpolovno dobo, preiskovanec prejme nizko dozo sevanja. Vendar pa je dražji, kar je njegova glavna pomanjkljivost. Pertehnetat je lahko dostopen, cenejši, ima kratko razpolovno dobo, ne oddaja beta delcev in preiskovanec prejme najnižjo absorbirano dozo sevanja. Zaradi teh lastnosti lahko preiskovanec prejme višjo dozo, če je potrebno prilagoditi čas za dokončanje posnetka. Slikamo lahko že po 20 minutah, pri jodu po več urah. Prav tako se z uporabo pertehnetata izognemo morebitnemu medsebojnemu vplivu zdravil, ki bi jih bolnik med tem časom jemal za ščitnico. Slednja tako ne vplivajo na uspešnost posnetka. Prednosti tehnecija poznate, kot vidim, tudi sami.
Za ugotavljanje tumorjev uporabljamo različne druge radiofarmakološke agense – Ga-67 je uporaben pri določanju stadijev ter sledenju bolnikom s Hodgkinovim limfomom. Talij-201 in 99mTc-MIBI sta uporabna za določanje tumorske aktivnosti pri osteosarkomih in možganskih tumorjih. Jod-123 in 121J-MIBG se uporabljata za ugotavljanje (detekcijo), razvrščanje v stadij ter sledenje pri bolnikih z nevroblastomom. Za slikanje se mnogokrat uporablja računalniška tomografija, SPECT (single photon emission computed tomography).
Sami ugotavljate, da preiskava ni povsem nedolžna. Zato morajo zanjo seveda obstajati razlogi, na podlagi katerih zdravnik preiskovanca nanjo napoti, pri čemer mora vselej oceniti tveganje za bolnika. To tveganje ne sme biti višje od koristi za bolnika. Če bi bila preiskava nenevarna in poceni, bi jo verjetno uvrstili med presejalne preiskave za celotno populacijo. Ena izmed nenevarnih možnosti je sicer ultrazvočni pregled, vendar za zdaj še ni tako zanesljiv kot scintigrafija.
Na eni strani imamo torej medicinske preiskave, ki se določajo za vsakega posameznika. Nekatere so invazivne, druge ne. Razlika med poklicno izpostavljenostjo in izpostavljenostjo pri medicinski uporabi je predvsem v tem, da je pri slednji človek sevanju izpostavljen nadzorovano ter posamično (enkrat ali nekajkrat). Bolniki in preiskovanci so ves čas diagnostičnega postopka pod zdravniškim nadzorom, čeprav se lahko pojavijo tudi kasnejši zapleti, ko je bolnik že doma in ni več bolnik. Toda merila na delovnem mestu morajo biti izredno stroga. Dodatna izpostavljenost sevanju, v določenem poklicu tudi večletna in stalna, prinaša tveganja, ki jih vseh še niti ne poznamo povsem, zlasti pa ni znana najnižja doza sevanja, ki bi bila povsem nenevarna. S temi problemi se ukvarja medicina dela.
Posamezniki iz prebivalstva torej, kot omenjate, prejmejo določeno dozo sevanja tudi iz umetnih virov, če obstajajo za to medicinske indikacije ali pa zaradi poklicne izpostavljenosti (tudi radiologi, tehniki in drugo osebje). Vsi ostali pa ne živimo povsem brez sevanja, marveč smo izpostavljeni naravnim virom (radon npr.), ki jih ne čutimo. Okolja, v katerem bi bilo sevanje popolnoma odsotno, ne poznamo in verjetno v njem nismo nikoli živeli.
Lep pozdrav!
Irena
Jaz sem imela včeraj obščitnični scintigram in je potekalo takole: najprej so mi vbrizgali tehnecij in sem morala počakati 10 minut, nato so snemali s kamero cca.10 minut. Imela sem pavzo 1 uro in 10 minut, nato sem morala priti nazaj in so snemali 10 minut, nato so mi zopet vbrizgali tehnecij in snemali 15 minut in nato še 5 minut. Moraš pa mirno ležati in se ne smeš premikati, edino to je malce zoprno.