Pozdravljeni,

pred dobrim tednom sem prišel iz potovanja po Kitajski in Hong Kongu. Sedaj pa se mi je nenadoma (pred dvema dnevoma) pojavila temperatura 37-38 stopinj (temperatura varira) pojavil se je kšelj, izcedek iz nosu in občasno se mi pojavlja tudi oteženo dihanje.

Kaj storiti ? Ali je možno, da sem staknil SARS ? Kakšni so ukrepi , ali je možno videti to na sliki krvi ?

Hvala za odgovor,

Alex

Spoštovani!
Tako na Kitajskem kot v Hong-Kongu SARS-a ni bilo že od maja 2003. Znaki, ki jih navajate, so lahko znaki katerekoli virusne okužbe zgornjih dihal (povišana temperatura, izcedek iz nosu, kašelj, bolečine v žrelu…). Glede na to, da pa ste vrnili s potovanja in zboleli po njem, vam svetujem, da po telefonu pokličete izbranega zdravnika, mu opišete svoje stanje in se dogovorite za pregled.
Pozdrav!
Nina

Pozdravljeni,

imam še dodatna vprašanja okoli SARS-a .

V Hong Kongu sem v podzemni železnici resnično srečal dva moška ki sta nosila zaščitno masko za usta in eden je grozno kašljal – ta je sedel čisto poleg mene !!!!
Kakšno je zdravljenje SARS-a in kakšni so varnostni ukrepi – v kolikor se ugotovi da sem okužen z SARS-om ?!

Lp,

Alex

Trenutno po podatkih svetovne zdravstvene organizacije NI ogroženih območij, saj bolezni, z izjemo 1 laboratorijskega delavca v Singapurju, ki se je v sptembru okužil ob delu s kužnino, od maja ni novih primerov.

SARS povzroča korovavirus.
Zdravljenje SARS-a je predvsem simptomatsko: dovajanje kisika, pomoč pri vzdrževanju dihanja, zdravljenje zapletov bolezni, …
Posebnega zdravila za koronavirus ni. Antibiotiki zanesljivo niso učinkoviti, saj delujejo na bakterije, ne na viruse. Eno izmed protivirusnih sredstev, ribavirin, se sicer uporablja pri zdravljenju bolnikov s SARS-om, vendar njegova učinkovitost ni zanesljivo dokazana. Ribavirin ima precej neželenih učinkov.

Ponovno vam svetujem, da se po telefonu obrnete na splošnega zdravnika in se dogovorite za pregled.

Posredujem vam več informacij o SARS-u, opredelitev sumljivega in verjetnega primera, ravnanje ob sumu na SARS… Vse te informacije so navedene na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja v Sloveniji.

http://www.gov.si/ivz/
Odprete: zanimive vsebine – nalezljive bolezni – SARS

SARS – sumljiv primer
1. Oseba, ki je po 1. novembru 2002 zbolela z:
a. visoko vročino (38°C ali več) IN
b. kašljem ali težkim dihanjem IN
c. je bila v obdobju 10 dni pred pojavom bolezenskih znakov:
– v tesnem stiku z osebo, ki je sumljiv ali verjeten primer SARS
ali- je potovala na območje, ki se ocenjuje kot ogroženo
ali- živi na območju, ki se uvršča kot ogroženo.
2. Oseba, ki je zbolela po 1. novembru 2002 in umrla zaradi nepojasnjene akutne okužbe dihal in ni bila opravljena obdukcija
IN je bila v obdobju 10 dni pred začetkom bolezenskih znakov:
– v tesnem stiku z osebo, ki je sumljiv ali verjeten primer SARS ali
– je potovala na območje, ki se ocenjuje kot ogroženo ali
– živi na območju, ki se uvršča kot ogroženo.

SARS – verjeten primer

1. obolelega uvrstimo kot verjeten primer, če zadosti kriterijem sumljivega primera IN ima na rentgenogramu pljuč vidno pljučnico ali RDS (respiratory distress syndrome);
2. obolelega uvrstimo kot verjeten primer, če zadosti kriterijem sumljivega primera IN je z najmanj eno mikrobiološko metodo potrjena okužba s koronavirusom;
3. umrlega uvrstimo kot verjeten primer, če zadosti kriterijem sumljivega primera in ima na obdukciji spremembe, ki so skladne z RDS (respiratory distress syndrome), ob tem pa ni ugotovljen noben drug vzrok RDS.

Izključitveni kriterij

Če ugotovimo zanesljiv vzrok bolezenskega stanja, bolnik ni uvrščen kot SARS.

Definicija tesnega stika

Oseba je uvrščena kot tesni stik, če je živela skupaj z bolnikom ali skrbela za bolnika ali če je prišla v neposredni stik z izločki sumljivega ali verjetnega primera SARS.

Ukrepi ob pojavu primera SARS – navodila za zdravstveno osebje v osnovni zdravstveni službi

Novembra 2002 so se začeli pojavljati v južni Kitajski provinci Guangdong primeri zelo težke pljučnice, katere povzročitelj ni bil pojasnjen. Iz province so se primeri težke pljučnice razširili v Hong Kong, Vietnam, Singapur in Toronto (Kanado). Posamezne primere so zaznali v Evropi, vendar do lokalnega širjenja bolezni ni prišlo. Bolezen so poimenovali sindrom akutnega oteženega dihanja (angleško: severe acute respiratory syndrome (SARS). Povzročitelj je koronavirus (SARS CoV = SARS associated coronavirus). Koronavirusi povzročajo okužbe pri ljudeh in živalih. Pri ljudeh s koronavirusi povzročajo blažje prehladne okužbe. Tako težke klinične slike, kot jo SARS povzroča pri ljudeh, do zdaj poznani koronavirusi niso povzročali. Osnovne značilnosti SARS-a so vročina in težko dihanje ali kašelj. Oboleli ima pljučnico, ki je lahko precej obsežna. Smrtnost je odvisna od starosti bolnika. Umirajo predvsem starejše osebe in tisti, ki imajo kronične bolezni srca, dihal ali presnovne bolezni, kot npr. sladkorno bolezen. SZO (Svetovna zdravstvena organizacija) spremlja pojav in širjenje SARS-a ter državam predlaga ukrepe. Določena geografska območja, kjer se SARS širi lokalno, je uvrstila med ogrožena. Seznam ogroženih območij se spreminja in je dostopen na spletnih straneh SZO. PO PODATKIH SVETOVNE ZDRAVSTEVNE ORGANIZACIJE TRENUTNO NI OGROŽENIH OBMOČIJ.

Kako ukrepamo pri osebah, ki prihajajo iz ogroženih področij in so zdrave?

Za ZDRAVE OSEBE, ki so se vrnile s potovanja ali so bivale na ogroženih območjih, NI NOBENIH OMEJITEV ALI UKREPOV! Osebe lahko normalno živijo, delajo ali obiskujejo šolo. Priporočamo, da zdrave osebe, ki so potovale ali bivale na ogroženih območjih, 10 dni spremljajo svoje zdravstveno stanje. Svetujemo, da si dvakrat dnevno izmerijo telesno temperaturo in so pozorne na težave z dihanjem ali na pojav kašlja.Če se v obdobju desetih dni po vrnitvi iz ogroženega območja pojavijo vročina ali simptomi s strani dihal, priporočamo, da ostanejo doma in se izogibajo stikom z drugimi ljudmi. Po telefonu naj se TAKOJ dogovorijo z osebnim zdravnikom za pregled. Ob sumu na SARS jih naj zdravnik ob ustreznih navodilih napoti v bolnišnico.

Kako ukrepamo pri BOLNIKU s sumljivim ali verjetnim SARS?

Če ima bolnik klinično sliko in epidemiološke podatke, ki ustrezajo definiciji primera, ga zdravnik obravnava kot sumljiv ali verjeten SARS. Zdravnik se telefonsko posvetuje z infektologom in se dogovori za sprejem na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja, KC Ljubljana (tel: 01 522 5050) ali na Infekcijski oddelek SB Maribor (tel.: 02 321 1000) ali SB Celje (tel.: 03 432 3000). Zdravnik TAKOJ obvesti epidemiologa območnega zavoda za zdravstveno varstvo, ki bo opravil epidemiološko poizvedbo in osebam, ki so bile z bolnikom v stiku, posredoval ustrezna navodila.

Obravnava bolnika

1. Bolnika, pri katerem po telefonskem pogovoru posumimo na SARS, obišče zdravnik na domu.2. Bolnik do prevoza v bolnišnico počaka doma. Če je sum na SARS postavljen v času pregleda v ZD, počaka v izolacijskem prostoru. Prosimo ga, da si nadene zaščitno masko (lahko kirurška maska), nadene si jo tako, da pokriva nos in brado ter dobro tesni. 3. Če potrebuje kisik, mu ga dovajamo preko maske. V primeru, da potrebuje umetno ventilacijo, se uporablja zaprt sistem.4. Pred prevozom si bolnik roke razkuži z alkoholnim razkužilom.

Zaščita osebja, ki je v stiku z bolnikom s sumom na SARS

1. Zdravnik in drugo zdravstveno osebje pri stiku z bolnikom uporablja osebno varovalno opremo, kot pri okužbah, ki se prenašajo kapljično, s stikom in aerogeno. Uporabljajo naj zaščitno masko (N-95, N-99, N-100, FFP2, FFP3), zaščitna očala (običajna očala za korekcijo dioptrije ne zadostujejo kot zaščita pred kapljičnim prenosom) ali vizir, zaščitno haljo, zaščitno pokrivalo in rokavice. Rokavice naj bodo iz lateksa ali kopolimera, po možnosti nepudrane, zaščitna halja nepropustna za enkratno uporabo, vizir za enkratno uporabo. Osebje reševalnega vozila opozorimo, da pri stiku z bolnikom uporabi enaka osebna zaščitna sredstva kot ostali zdravstveni delavci (zaščitna maska N-95, rokavice, zaščitna očala ali vizir, zaščitno pokrivalo in zaščitna halja).
2. Ko uporaba osebnih zaščitnih sredstev ni več potrebna, si odstranimo masko, vizir, zaščitno haljo, zaščitno pokrivalo in nato rokavice. Zaščitno opremo za enkratno uporabo odložimo kot kužni odpadek (v vrečo z oznako, da vsebuje kužne odpadke).
3. Roke nato razkužimo z alkoholnim razkužilom. Če so vidno onesnažene, si jih temeljito umijemo z milom in toplo vodo.
4. Nazadnje odstranimo zaščitna očala (če nismo uporabljali vizirja). Ponovno si nadenemo zaščitne preiskovalne rokavice in z njimi primemo očala, jih snamemo in jih pred razkuževanjem v termodezinfektorju prebrišemo z alkoholnim razkužilom.5. Odstranimo rokavice kot kužni odpadek, roke si razkužimo.

Pozdrav!
Nina