sanjska hiša
Ja, lepo je v samoti. Ampak do prve trgovine je hudiševo daleč. In ko pridejo leta, te tudi vožnja z avtom utrudi. In ko bi se rad malo zleknil, je treba nasekati drva, če je toplotna črpalka dotrajana. pa včasih je kako kislo leto (kot lani), da tudi kolektorji ne ogrejejo dovolj vode. In pozimi zavija okrog vogalov in skozi vsako režo brunarice.
Figo pa sanjska hiša! Kot pravi Žana: pomemben je sanjski dom, ne sanjska hiša.
Eh, saj ti nočem pameti solit. Samo povem ti, da je sanjsko ponavadi sanjsko samo, dokler je še daleč. Ko pa sanje postanejo resničnost, se nanje prilepijo vedno tudi vsakdanje nevšečnosti, ki nam skalijo mir in idilo. Od sosedovih občasnih zalivanj z gnojnico do mačk, ki se gonijo in ti ne pustijo spati.
Vsak človek je drugačen, želja po samoti je logična še zlasti za mestne ljudi, ki imajo hrupa in sosedov vedno v izobilju. A to še ne pomeni, da bi jim samota resnično prijala. Zato pač opozarjam tudi na manj romantične plati samote.
Sama imam vikend v hribih, kjer včasih tri dni nisem srečala žive duše (zadnjih nekaj let se je to žal spremenilo). Zelo rada grem tja, za tri dni, kolikor lahko vzamem s seboj hrane in vode (zdaj smo dobili tudi vodovod, tako da niti voda ni več problem), več pa je že breme. Človek je, ne glede na vse, družbeno bitje. Romantika samote pa je v glavnem le literarna kategorija.
Ampak dejstvo je, da je življenje lepo. Celo v mestih. Le odprtega duha moraš biti, pa je celo življenje v bloku lahko prijetno.
:))Joj, Mima, dalec od tega, da bi mislila, da mi hoces pamet solit – in se s tistim, kar si napisala, tudi strinjam (no ja, macke mi tudi v mestu tulijo pred oknom, pa me to ne moti, ampak me zabava). Ce je clovek mirnega duha, je po mojem vseeno, a zivi v bloku ali sredi puscave, pa se ima vseeno fino.
Moja hisa, kakrsno sem opisala, je sanjska predvsem zaradi izvira na parceli in vrta (bridke izkusnje, ko moram vso vodo na najeti vrt pripeljat), ostale stvari me zanimajo pa z energetsko-ekoloskega vidika.
SG
100 m2 bivalne površine, centralna kurjava, svoje vodno zajetje, 3000 m2 zemlje na njej smreke, macesni, breze, sadno drevje – jabolka, hruške, češplje, češnje, ribez, zelenjavni vrt, vrtna uta s piknik prostorom, na parceli veverice, srne, veliko ptic, na pragu muca, hišica pa v cvetju… na robu gozda, nekaj prijaznih, mirnih sosedov, 10 minut z avtom do prvega mesta..tudi internet-:))
Sanjska hiša? No, sanje so se z zelo pridnim delom uresničile.
Če se s partnerjem, oziroma zakoncem razumeš in je doma ljubezen (kot je že Žana napisala), potem je lahko sanjska hiša tudi kartonasta škatla… Tudi brez interneta. Kaj ti pomagajo ogromni zidovi, ki jih krasijo drage slike, parcela z drevjem, če ti vse to ne vrača ljubezni?
Jaz živim v bloku, štacuna pred nosom, s sosedi se dobro razumemo in si med seboj pomagamo. Pa kaj bi še hotela več? Sanjskega moškega pa itak imam… sem enkrat že napisala.
Lp, Lady L