Moje vprašanje je, kako naj se rešim fantazijskega sveta, v katerem živim že od otroštva. Imam urejeno življenje: moža, službo, denar in sem srečna. Dobro pa se počutim tudi v svetu fantazij in včasih je že tako hudo, da sploh ne poslušam, kar mi kdo govori in počasi postaja to že moteče. Hvala za odgovor!

Predajanje fantazijskemu svetu je le sprememba psihičnega jedilnika in predstavlja dopolnilo sicer vse preveč stereotipnemu in neprijetnemu vsakodnevnemu miselnemu naporu. Pri tem je tako, kot z jedjo: dokler ostane posladek, se pravi da zavzema le omejen čas v dnevu, je v bistvu spodbuda za nadalnje prizadevanje, če pa vam vzame več ur kot povprečen delavnik, pa se bo treba lotiti iskanja prijetnosti v vaši neposredni okolici. Posladek si le vzemite, le ne pranajejte se ga!

Lep pozdrav Nina
Sem eden od mnogih, ki tako kot ti svojo domišljijo tudi vidim. Kot otrok sem mislil, da vsi vidijo vse mogoče, tako kot jaz, pa so me samo čudno gledali, ko sem o tem govoril. Med puberteto so stvari izginile in se pojavile spet veliko let pozneje. Pogledal sem, kaj pravi o tem Jung in kot kaže, to nastaja v naši podzavesti, nadjazu, nezavednem. Pogovarjal sem se tudi z drugimi, ki imajo iste “probleme” in razložili so mi, da se stvari da obvladati.
Za začetek je najbolje, da začneš na domošljijska dogajanja vplivati tako, da jih oblikuješ po svojih zamislih. Ker si pri spremljanju teh dogajanj bolj odsotna, je najbolje, da ti na začetku pri tem nekdo pomaga. Če se o tem pogovarjaš z možem, mu govori kaj vidiš, on pa naj tebi govori v kaj preoblikuj dogajanja. Najbolje je, da jih preoblikuješ v bolj smešna in vesela. Po nekaj vajah boš to lahko delala sama. Ker te stvari nastajajo v nas, ji s svojo voljo lahko preoblikujemo in enkrat boš dosegla tudi, da jih lahko kadarkoli izključiš, če te bodo motila, ali vključiš, če imaš kdaj vsega čez glavo in bi se hotela za nekaj trenutkov umakniti v svoj “kino”.
Lepo se imej pa veselo naprej
Rudinina je pisal/pisala:
>
> Moje vprašanje je, kako naj se rešim fantazijskega sveta, v
> katerem živim že od otroštva. Imam urejeno življenje: moža,
> službo, denar in sem srečna. Dobro pa se počutim tudi v svetu
> fantazij in včasih je že tako hudo, da sploh ne poslušam, kar
> mi kdo govori in počasi postaja to že moteče. Hvala za odgovor!