Samski fant 31 let
Se mi je zdelo, da je problem partnerska zveza, ne resnost. Če ste drugje resni, pri partnerjih pa ne, potem partnerstvo verjetno ni vaša prioriteta. Če ste s tem lahko “pomirite”, OK, ne rabite resne veze. Če pa se neprenehoma sprašujete, zakaj sem samki, je verjetno zato, ker ste “na hladno” dali “stvar”, ki vam pomeni več, kot si dopovedujete (pardon: lažete).
PS: pisanje v drugi osebi (ti) pomeni posploševanje, ne vas, general Glanzkopff
Kaj je v tem primeru dano na hladno?[/quote]
(Resna/dolgotrajna) Veza[/quote]
OmNomov problem kolikor razumem ni v tem, da bi dal iskanje resne zveze na stranski tir, ampak da ne najde zares primernega dekleta. Kot je konkis napisal: Zdi se mi, da avtor ni nikoli mogel biti izbirčen pri dekletih in se je moral zadovoljiti s tistimi, ki so mu bile na voljo. Od tod je prišlo do tega, da je bil v zvezi z napačnimi dekleti. Se je moral odločiti med biti za vedno samski in biti z neprimernimi dekleti, toda bolje to kot nič. Z drugimi besedami, izbral je zanj boljšo možnost, manjše zlo. Problem je da bo tako ostalo na dolgi rok, bo dobil dekle ki bo pač na voljo.
Razlika je v želeti si in rabiti.
Ali je to potem sploh pomembno? Zakaj bi bil za nekoga, ki se resnično ne obremenjuje, rezultat sploh pomemben? 🙂 Kakšen pa je potem sploh odgovor, ga morda imaš? Konstruktiven odgovor, ki bo res nekomu pomagal, ne samo namig v smeri, kje je napaka? Jaz sem svojega dal. Lahko je samo najti napake v argumentih sogovornikov. Saj obstajajo tudi taki, ki pri 90-ih kadijo, pa še vseeno vemo, da je kajenje škodljivo. Izjeme so povsod. Iščemo lahko samo povprečje. Ja, so tudi taki, ki se ne obremenjujejo in ne najdejo in jim je to v redu (normalno, ker se ne obremenjujejo). Kdor se samo pofejkano ne obremenjuje, samo zato, da bi našel, potem očitno to ni to. Tega se ne da zaigrat, ker je produkt notranjega zadovoljstva.
Zakaj pa so med lepoticami take, ki so samske? Zakaj so med bogatimi taki, ki so samski, ali pa jih nadmudrijo čisto navadni fantini? Izjeme so povsod, uspeh v partnerstvu je konglomerat določenih lastnosti.
100% delujočega recepta tukaj ni. Stalno iskanje ustvarja preveliko težo, na početje, ki zahteva sproščenost, pa se z obremenjevanjem navezuje preveč negativnih čustev. Normalno je, da bo ženska ušla stran, če bo prehitro začutila, da je moškemu partnerstvo življenska rešilna bilka.
Ja, bo kr držalo.
V teh besedah ne vidim rešitve problema, morda analizo, ki zna bit tudi napačna.
Kaj pa naj bi rešitev tega problema, za nekoga, ki je prepričan, da boljše ne more najti, sploh bila? Saj so tudi med izbirčnimi samski. 😉
(Resna/dolgotrajna) Veza[/quote]
OmNomov problem kolikor razumem ni v tem, da bi dal iskanje resne zveze na stranski tir, ampak da ne najde zares primernega dekleta. Kot je konkis napisal: Zdi se mi, da avtor ni nikoli mogel biti izbirčen pri dekletih in se je moral zadovoljiti s tistimi, ki so mu bile na voljo. Od tod je prišlo do tega, da je bil v zvezi z napačnimi dekleti. Se je moral odločiti med biti za vedno samski in biti z neprimernimi dekleti, toda bolje to kot nič. Z drugimi besedami, izbral je zanj boljšo možnost, manjše zlo. Problem je da bo tako ostalo na dolgi rok, bo dobil dekle ki bo pač na voljo.[/quote]
OK. Sem pa jaz odgovarjal generalu Glanzkopffu neposredno pred mano (debata se pač razvija, včasih ni več samo o naslovni temi). Vem pa za naslednjič, da res vsakič navedem, kaj/koga komentiram (ker zgleda ni “samo po sebi umevno” 😉
Hočem reči, tipa, ki je menjal že par žensk, obtoževati, da ni mogel biti zbirčen, je malo tako, za lase privlečeno.
Bo pa verjetno res, kar je en zgoraj napisal, večina vezanih tipov se ene oprime, ko sploh niso v bistvu ničesar iskali, ampak ženska njih najde, pa še 100 znakov rabijo, da nekaj naredijo.:)
Seveda, lahko je najti kritiko na vse, če človek črpa iz omejenih osebnih negativnih izkušenj. Uspe tistim, ki si rečejo, da bodo nekaj poskusili, ne tistim, ki vidijo 5% tistih, ki nasvetu sledijo, pa jim ne uspe. Za avtorja tudi jaz mislim, da mu manjka samo to, da ne prepozna stvari, ki jih je že imel in jih ima. Saj mu sploh tako slabo ni šlo, kdaj nas pa nekaj resnega trofne, pa nikoli ne vemo, prav gotovo pa ne takrat, ko partnerja obsedeno iščemo.
Nič ne trdim, samo dopuščam možnost da je tako. Lahko da se motim(o), lahko pa da s(m)o nekateri zadeli žebelj na glavico. Lahko samo špekuliramo, toda se v teh špekulacijah ponavadi skriva resnica.
V uvodnem prispevku avtor omenja “ko pogledam nazaj vsa svoja pretekla razmerja se sprašujem kako to da nisem našel tiste prave punce? In potem najdem naštejem: čustveno odvisna dekleta, neverna dekleta, depresivna dekleta, narcisoidna dekleta, lažniva dekleta.
Dekleta, za katera se je izkazalo, da jim sploh nisem bil všeč. Ko sem udaril 30 sem se zavedel da obstaja samo toliko slabih razmerij”. Če je avtor kljub temu lahko bil izbirčen, kako to, da je potem bil z napačnimi dekleti? In zakaj jih je menjal? V kolikor pa drži konkisov zapis, je vse jasno. Eno ali drugo, v obeh primerih ima avtor problem.
Ne vem. Kdo pa si, da boš rekel, da ima problem? Kako pa tebi špilajo te zadeve? Problem ima toliko, kolikor se s tem resno obremenjuje. Se morda samo ne “pucaš” na nekom, ker imaš sam bolj zafrustriran? Imaš ti rešitev, glede na to, da vidiš samo problem. Določenim vprašanjem se izogibaš, no pa saj se jim lahko, noben te ne sili. Seciranje avtorja je pa kontraproduktivno, kot sem prebral, pa tako grozno spet ni zafrustriran, samo težo daje na plati, ki mu ne pomagajo.
Iz uvodnega zapisa je razvidno, da avtorja teme določene stvari še kako matrajo. Se ne naslajam nad tujimi problemi, samo svoja mnenja, poglede podajam.
Pa da se izogibam nekaterim vprašanjem. Katerim? Saj me nihče niti ni nič vprašal. Kolikor vidim avtorja frustrira kronični neuspeh pri ženskah. Ne me narobe razumeti, samo pišem kakor jaz vidim situacijo.
Nič ne trdim, samo dopuščam možnost da je tako. Lahko da se motim(o), lahko pa da s(m)o nekateri zadeli žebelj na glavico. Lahko samo špekuliramo, toda se v teh špekulacijah ponavadi skriva resnica.
V uvodnem prispevku avtor omenja “ko pogledam nazaj vsa svoja pretekla razmerja se sprašujem kako to da nisem našel tiste prave punce? In potem najdem naštejem: čustveno odvisna dekleta, neverna dekleta, depresivna dekleta, narcisoidna dekleta, lažniva dekleta.
Dekleta, za katera se je izkazalo, da jim sploh nisem bil všeč. Ko sem udaril 30 sem se zavedel da obstaja samo toliko slabih razmerij”. Če je avtor kljub temu lahko bil izbirčen, kako to, da je potem bil z napačnimi dekleti? In zakaj jih je menjal? V kolikor pa drži konkisov zapis, je vse jasno. Eno ali drugo, v obeh primerih ima avtor problem.[/quote]
Jaz mislim, da si ta konkis kar ti sam, zato ga karr naprej omenjaš, citiraš, ponavljaš njegove teorije..
Avtor je pač sprožil debato. Sprašuje se, kako to, da ni našel prave. Ne vidim, d abi on delal neko ful dramo iz tega..
in
Pa saj izgleda, da se obremenjuješ bolj, kot avtor sam. Torej, alo; kje si pa ti glede tega? Če izpostavljaš problem, ali imaš tudi rešitev, ali znaš samo najti samo razloge, zakaj nekaj ne dela in kje je problem? Znaš videti samo črno piko na beli površini, ali znaš tudi povedati, kaj pa je v redu, kaj bolj deluje, kot nekaj drugega in zakaj? Če te nasprotni spol ne muči, znaš povedati, zakaj in kaj delaš?
Jaz pravim, da je treba odnehati z neučinkovitim. In to zato, ker je enako pomembno, da na poti do uspeha določene stvari počneš, kot tudi da določenih stvari ne počneš. Govorim pa iz prakse. Sem že rekel; če je neobremenjenost samo zaigrana (pred ženskami se bom delal, da mi je vseeno, zato, da bom žensko dobil), to ne deluje. Saj kaj sploh mislim s tem odnehanjem; merim na delo na sebi, na usmerjenje v sebe. Ravno zdaj opazujem en lep primer fanta, ki je bil do sedemindvajsetega sam, pa je začel z eno terapevtsko tehniko in si je v roku enega leta dobil kar nekaj izkušenj s puncami, delo, s katerim je zadovoljen. Pa ni toliko tehnika pomembna, kot tista začetna odločitev. Rekel mi je, da je končno dojel, da brez punc ne bo umrl in voila, kar naenkrat (skoraj) je imel zmenke z vseh strani. Ne se zapičit samo v ta primer, ki sem ga omenil. Jih je še več, vsi so si različni, imajo pa očitne skupne točke, ki sem jih omenil.
Ne vem, tolče pa iz besed, da koniks bolj govori, ker bi bil rad prvi na selu (v teoriji), če že v gradu ne more bit (v praksi).
Rešitev? Naj razmisli sam pri sebi, zakaj je bil z napačnimi dekleti, zakaj oz. kako je sploh pristal z njimi ter zakaj pri 31. še ni našel primernega dekleta. Na ta vprašanja naj si odgovori. Ker avtor več ne sodeluje v debati oz. na ta vprašanja ni odgovoril tukaj na forumu, ne morem kaj več napisati. Je pa seveda povsem možno to, kar omenja konkis.
Mogoče veš, za katero terapevtsko tehniko gre? Kakšne izkušnje konkretno je ta 27-letnik (zdaj menda 28) pridobil? Pri čem je zdaj? Je kateri od mnogih zmenkov bil dejansko uspešen, da se je iz tega nekaj zares razvilo? Namreč do zmenka niti ni težko priti, to je še meni uspelo potem, ko sem poslal eno samo samcato sporočilo na pravi naslov, pred tem pa nula dogajanja okoli deklet.
In da je spoznal, da brez punc ne bo umrl… kaj pa se je dogajalo do njegovega 27. leta? Upam, da je ta fant sedaj v zvezi (zmenkanje še nič ne pomeni) in da njegovo spoznanje ne bo postalo dvorezen meč.
Terapevtska tehnika je regresija, s pomočjo terapevta seveda. Izkušenj ni imel popolnoma nobenih in s tem mislim nobenih. Dejansko nič. Morda se je nedolžno spogledoval. Sedaj živi skupaj s punco.
Seveda, vsak to upa, ampak zakaj bi sploh iskal, če bi se s tem obremenjeval? Vsako spoznanje je pa dvostransko, s tem sem začel malo nazaj. Tudi veza pride z negativnimi platmi, to je pomembno spoznanje, zaradi katerega se lahko vsak, ki je obupan, vsaj malo pomiri, saj je iluzija, da je nesrečen, ker je sam, samo znak nezrelosti.