Lahko ti samo dam svojo besedo, da tako sem govoril, ko ali kadar sem bil samski in enako bi govoril, če bi bil ta trenutek samski. Mozganje v smeri zakaj nikjer ni nobene, kdaj bo kakšna prišla, vse so iste, vse gredo samo na denar, vse so neresne, ne vem kaj naj naredim, je zame teženje in zagrenjenost, ko se pa prikaže ena ženska s katero bi lahko kaj bilo, te pa tako razmišljanje pahne v posesivno obnašanje, kjer ima ona premalo prostora. S tem razlogom pravim, da obup samo odganja, pa tudi mislim, da ženska obupa ne reši.
Morda bi pa ti najprej povedal, kakšne so tvoje težave pri iskanju punce in med kako (ne)uspešne se uvrščaš?

Sklepam, da si se tukaj oglasil zaradi OmNom-ovega pisanja. Da ti on deluje obupan. No, jaz ne pravim da so vse iste, pa da je vsem pomemben denar ipd.
Meni ni problem priznati, da imam težave pri spoznavanju deklet oz. da težko najdem. Kakšna je pa glede tega situacija pri tebi? Med kako (ne)uspešne uvrščaš sebe? Si zlahka našel partnerico? Te je morda celo ona osvajala?

Zgornje bi jaz nadaljeval z: nesposobnost se odkrito pogovarjati s sogovornikom/žensko, ji pokazati,”kakšen si resnici”/sproščen, kaj te zanima, veseli ipd. Namreč ljudje, ki se v pogovoru preveč ukvarjajo s tem, kakšen vtis dajejo in “kaj bo ona rekla, če jaz rečem to in kaj če ono” ipd., so slabši/manj prijetni sogovorniki, kot tisti, ki se ukvarjajo s tem, o čemer je govora (“aktivno poslušajo”, postavljajo (pod)vprašanja in resnicoljubno odgovarjajo na vprašanja sogovornika…) Velika ovira za “sproščen pogovor” je tudi, če smo se nanj pripravili oz. se preveč ukvarjali s tem, kaj bo (če bo)…

KooKoo in kako že pravijo?, vidva se pa nehajta “prepucavati”, kdo bo postavljal vprašanja in kdo odgovarjal (in kdo je bolj “prefrigan”), pač pa iz vajinega “pogovora” naredita nekaj, od česar bo ta tema dobila kakšen poučen primer, zaključek, nauk ipd.

To je v povezavi oz. izhaja iz tega, kako uspešen in zaželen je nekdo pri ženskah. Nekdo, ki mu pri ženskah ne gre ter po njem ni povpraševanja, se bo ukvarjal s tem kakšen vtis bo pustil. Seveda je to odvisno od osebne naravnanosti. Tako lahko tudi nekdo, ki mu pri ženskah ne gre in mu postane za to vseeno, se neha ukvarjati s tem, kakšen vtis bo pustil, vse to pa ima ponavadi korenine v otroštvu ali adolescenci. Kakšen bo izid, je pa čisto odvisno.

Drugič, če pogledamo širše, KooKoo piše v množini:

Zapisano je tudi, da smo ljudje ustvarjeni za dvojino. Ne vem zakaj bi potem bilo kaj narobe s tem, če si nekdo želi partnerico. Drži če se posameznik potem, ko najde partnerico obesi nanjo, se lahko to obrne v problem, toda jaz govorim za primer zdravega odnosa.

Seveda, komentiral sem uvodno objavo in malo sem presenečen, “kako se že reče?”, da se čutiš tako ogovorjenega. Z željo seveda ni nič narobe, težava pa je obup, s čimer sem tudi začel. Že pretirano iskanje samo po sebi je obup, kaj pa ima tak človek sploh od življenje, saj ves čas živi v prepričanju, da mu nekaj manjka?

Vključil sem se v debato. Si ob prebiranju OnNom-ovega zapisa dobil občutek, da (obupano) išče?

KooKoo, nisi odgovoril na vprašanja: kakšna je glede tega situacija pri tebi? Med kako (ne)uspešne uvrščaš sebe? Si zlahka našel partnerico? Te je morda celo ona osvajala?

Ja, sem napisal, da se mi zdi to obupno iskanje. Predaja se obupu, glede na to, da se osredotoča samo na slabo. Išče pa tudi, saj ne govori o drugem, kaj vse posuša, pa nikjer nič ni.
Reciva, da sem partnerko našel nenamerno. Vedel sem, kaj hočem, nisem je pa srečal, ker bi jo iskal, ampak spotoma, če razumeš. Seveda, sem bil kdaj prej tudi prizadet, kdo ni bil in sem se predal obupu, to pomeni, da sem povdarjal samo slabe plati (negativen pogled na okolico). Generalno bi se dal v povprečje, nekje okrog deset partnerk. Meni in njej se dogaja, da naju včasih kdo osvaja, namiguje. Seveda, doživel sem tudi neizpolnjeno ljubezen, prvo seveda, kdo pa je ni, mislim, da se je po takšnih stvareh treba pobrati in dojeti, da je obup samo izkrivljen pogled na svet.
V generali pa opažam, da taka izpoved, kot je OmNomova, ni redkost. Obup je odpoved upanju in tudi odgovornosti za lastno življenje, posledice, so pa lahko zelo hude, se bojim, na splošno obupani tipi skoraj nimajo šans. Obup ima težke posledice in se ga hitro prepozna, ženske imajo pa sploh nos za to.

Kot kaže, se OmNom ne bo več oglasil? Menim pa, da je konkis dokaj dobro zadel bistvo:

Vprašanje, zakaj mu ne gre pri dekletih. Dobro bi bilo če bi napisal, kako je sploh pristal z omenjenimi dekleti, kako je spoznavanje potekalo itd.

vprašanje zate!! od kje tebi stanovanje? če bi si moral sam kupit stanovanje, zrihtat sluzbo in avto pa se kaj, bi ti zelo hitro padla merila. pp moje bi zate ze bila kaksna dost uredu, sam za tvojo mamico ni. razvajenček

A ti pa si jezen, ker si se moral na prvo obesit, dec pa jih je par že menjal, te to gloda? Ali v čem je poanta izbruha?

Pomoje ni avtor teme menjal dekleta, temveč so dekleta menjala njega. Iz uvoda je razvidno, da pri njem nekaj ni v redu, sicer ne bi bil z napačnimi dekleti.
Glede materialne preskbljenosti je pa večino stvari podedoval.

Edina njegova težava je, da si sploh razbija glavo, zakaj nima resne zveze. Kot je razvidno, ima pestre izkušnje z večimi dekleti. naj na svoje življenje pogleda iz malo drugačne plati, ne pa “zakaj nimam resne”.

Resda ima za seboj kar nekaj deklet, toda ko potegneš črto, ni bilo vse skupaj vredno skoraj nič. Imel je kvantiteto, ne pa tudi kvalitete.
Naj pogleda na življenje z druge plati; s katere?

Ja da ima vsaj pestre spolne izkušnje, se mu v lajfu nekaj dogaja.

Sploh ne vem, zakaj bi moral vsak stremeti k resni zvezi.

Da se nauči resnosti?

Zakaj bi pa vsak moral biti resen, kje to piše?

Ko se toliko govori o spoznavanju vsepovsod, se je še nekaj druzga treba vprašat. Ali kdo pozna koga, ki hodi na vse mogoče speed datinge, je prijavljen na vseh portalih, se kaže po kafičih, pa da je pristal in ostal z res dobro žensko (al pa tudi moškim)? Ja, obstaja zagotovo kdo, samo je prej izjema. Glanzkopff sploh ni tako napačen. Problem je v fokusu, samo na to, da ženske ni. Če gledam ljudi v okolici, so popolnoma vsi spoznali svojo polovico, ko so zadeve spustili iz rok, na napričakovanem kraju. Mogoče so celo nekaj naredili, samo je bil tudi namig, naj nekaj naredijo, precej očiten. Tisti, ki so pa bili vedno živčni, v pripravljenosti, v stalnem osredotočanju na to, da NI ženske/moškega, so pa stalno samski. Niso pa taki postali zaradi samskosti, ampak zaradi defekta v samopodobi. Stalno obremenjevanje pa ustvarja samo blokade, občutek nesrečnosti, manjvrednosti, zato je pa učinek ravno obraten.
Vsi, ki tukaj sprašujete, kaj in kako; odnehajte, obupajte in se raje posvetite drugim stvarem.

Ker ti na določenih področjih in situacijah resnost koristi?

Pogovarjamo se o kontekstu resne zveze. Sploh ne razumem, zakaj bi moral vsak stremeti k temu. Kot da je kaj narobe, da si samski.