Samski fant 31 let
Sem fant, star 31 let. Samski. Nisem grd, debel, nisem asocialen, nisem težak, Imam službo, sem finačno dobro preskrbljen, živim v svojem stanovanju.
Skrbi me malce svoja starost. Namreč ko pogledam nazaj vsa svoja pretekla razmerja se sprašujem kako to da nisem našel tiste prave punce? In potem najdem naštejem: čustveno odvisna dekleta, neverna dekleta, depresivna dekleta, narcisoidna dekleta, lažniva dekleta.
Dekleta, za katera se je izkazalo, da jim sploh nisem bil všeč. Ko sem udaril 30 sem se zavedel da obstaja samo toliko slabih razmerij.
Sprašujem se ali obstaja ženska ki jo lahko imaš do konca življenja? Ali je to samo holliwodska zgodba? Pravlijca? Želim si da bi spoznal kako res uredu punco.
Tukaj na internetu najdeš res karkoli samo dobre punce ne. Ponavadi zakompleksane do amena, moti jih vse, prenašajo komaj same sebe in nezadovoljstvo spravljajo nate. Opis na internetu je eno, se je malce ornk zapuistila, slike si ne upajo poslati, nazadnje se je slikala 4 leta nazaj inp…
Ko hodiš po diskačih, najdeš samo zasedene ali pa sponzoruše. (koga poznaš, kam bi me peljal, kaj bi vse naredil zame kar naj bi bilo samovmevno…)
Na fb katero če dodoaš ko vidiš sliko, si avtomatsko freak ker te ne pozna.
Ko zbiraš po prijatelskih krogih vidiš da ti ponujajo samske punce ki še same ne vedo kaj bi s seboj, kaj šele da bi kaj prispevala v razmerje.
Spoznavam. da starejši ko si, težje je spoznati nekoga. Dobra roba se pobira. Ostajajo velike številke ki jih noben ne nosi.
Sem preveč zbirčen, ali pa nisem našel nekoga ki bi me odnsesela z nog?
Sem preveč zbirčen če si želim punco ki je lepa, vitka, samostojna, intelegentna in zna narediti razmerje kjer se enako daje in enako sprejema? Ki si želi družine, otrok, varnosti, nežnosti in najboljšega prijatelja skozi celo živlnjenje?
Sprašujem se če obstaja tukaj kakšna taka punca kjer se ji dogaja ista stvar.
Smo postali tako individualni, da sreča v dvojini ni več možna?
Imam mnogo vprašanj, ampak mislim da je v vsaki zgodbi, v vsakem primeru odgovor drugačen. In nažalost noben ni pravi.
Imam veliko družbe, ampak zadnje dni se počutim samega. Mogoče so samo prazniki, mogoče so na da samo privrela vprašanj ki ne morejo biti odgovorjena.
Kakorkoli, vesel bom vsakega komentarja.
Po prebranem lahko rečem, da je vzrok za tvoj neuspeh pri ženskah v sledečem: si poženščen, oddajaš preveč ženske energije, si preveč ustrežljiv in prijazen. Te lastnosti ženske odbijajo. Ženski moraš dati jasno vedeti, kaj iščeš in ji postaviti meje. Priporočam ti da prebereš kaj o tem, kaj ženske resnično privlači oz. na kaj padajo. Te pa čaka dolga pot, ker se spremembe ne bodo zgodile čez noč.
Jaz v opisanem ne čutim ženske energije (“analiza stanja” po posameznih “prostorih spoznavanja kandidatk” priča prej o nasprotnem), me pa skrbi pretežno “negativen pogled na situacijo/svet”. Vse ženske (naj bodo prijateljice, na fb, v disku ipd.) pa ja niso enake! Predvsem pa nimajo samo negativnih strani!
Ob tvojih vprašanjih se mi postavljajo kontra vprašanja. Ali obstaja katera, ki bi lahko in bi si želela ostati s teboj do konca življenja. Ali ne iščeš morda neke popolnosti, ki ne obstaja v realnosti, ali morda nisi preveč občutljiv na njihove negativne lastnosti (vsi jih imamo) in premalo pozoren na pozitivne? In tudi, ali si sploh že sposoben/željan ustvariti tako močan in povezan odnos z žensko, da bi ostala s teboj oziroma ti z njo.
Vprašanja, ki se ti postavljajo, so sicer normalna glede na tvoje želje in okoliščine, vendar mislim da če poznaš odgovore nanje in dejansko vanje tudi verjameš, se bo to uresničilo.
Sicer pa ne vem v kateri holliwodski zgodbi si videl “svojo želeno”, saj se vsaka konča takrat, ko se ta pravo življenje v dvoje (težave) šele začne(jo). Če ima film (zgodba) srečen konec, ne pomeni, da je bilo tako tudi naprej. :))
Živjo,
bom še, ženska – moja malenkost, dodala komentar in menje.
Najprej, in prvo: neke holivudske predstave o partnerstvu in odnosu med žensko in moškim so večinoma narejene ravno tako, da ti “vsadijo” neko idealno sliko o odnosu. Če si že kot majhen otrok prisostvoval pri teh filmih, je verjetnost da imaš neko sliko idealnega odnosa še močneje sprogramirano. Pa vendar s temi filmi pritisnejo na neke gumbke v možganih in na določena čustva, ki si jih vsi želimo…ampak jih ne znamo živeti v življenju. To je pravzaprav problem. Prva stvar s katero se sooči je ta, da holivudski odnosi ne obstajajo na takšen in niso realni. Za njih je treba veliko dela na sebi – če želiš tako super odnos.
To naprej pomeni, da moraš trdno verjeti v žensko in v njej iskati pozitivne lastnosti, četudi se zdi vse negativno. Se biti pripravljen z njo pogovarjati in jo poslušati. Da ne bo pomote, pogovarjati in poslušati se morata znati oba, tako ustvarita most med vama.
Predvsem pa bistveno – ljudje in odnosi so samo zrcalo naših čustev, občutkov, misli in tega v kaj verjamemo.
Tako preprosto je to. Če nekje globoko v sebi verjameš, da srečna in izpolnjujoča zveza z žensko ni mogoča, potem ti bodo ženske in tvoji odnosi z njimi to zrcalile. Takšne stvari velikokrat sprejmemo že v otroštvu, ko gledamo odnos med očetom in mamo, ki je vse prej kot zdrav in funkcionalen. V sebi ustvarimo “vzorec” tisto v kar verjamemo in o tem mislimo.
Potrebno je obrniti misli in čustva in naš svet se spremeni.
Morda, če boš SAM na ženske pričel gledati bolj pozitivno in jih sprejemati takšne kot so, se bodo stvari začele spreminjati. Temu se reče, da odpreš srce za Ljubezen v dobrem in slabem….In vedi, da so odnosi le zrcalo tebe samega….Raziskuj….
Srečno!
Imam občutek, da je avtor preveč poženščen in ustrežljiv, kar ga je pripeljalo do te situacije in se mi kar zdi, da imam prav. Saj omenja, da ima za sabo več razmerij. Tukaj je pomemben podatek, zakaj se le-ta niso izšla. Je to avtor namerno zamolčal?
In če je nekdo pri 31. že lep čas kronično samski (ta odgovor je namenjen tudi Mojci), bo težko ohranjal nek pozitiven pogled, upanje za naprej. So pogosti primeri da je tip situiran, toda mu to pri ženskah ne pomaga.
Imam občutek, da je avtor preveč poženščen in ustrežljiv, kar ga je pripeljalo do te situacije in se mi kar zdi, da imam prav. Saj omenja, da ima za sabo več razmerij. Tukaj je pomemben podatek, zakaj se le-ta niso izšla. Je to avtor namerno zamolčal?
In če je nekdo pri 31. že lep čas kronično samski (ta odgovor je namenjen tudi Mojci), bo težko ohranjal nek pozitiven pogled, upanje za naprej. So pogosti primeri da je tip situiran, toda mu to pri ženskah ne pomaga.[/quote]
OK, naj bo poženščen, ampak da je “kronično samski” in je v isti sapi imel “več razmerij”!? To gre skupaj? Mene moti, da OmNom tako enostavno pomeče vse v isti koš/posplošuje in poenostavlja (za razpad vez so kriva “bolana” dekleta in drugačnih sploh ne najde…). Ne gre samo za pomanjkanje optimizma, pač pa za problematičen odnos do sveta, ki ni takšen, da bi mu lahko zaupal (v smislu “vsega so krivi drugi, od mene ni nič odvisno” – Freud je to pripisal pomanjkanju nege v prvem letu življenja…)
In ti se zapičiš v to? S “kronično samski” sem mislil že lep čas samski od zadnje zveze naprej. Mogoče ne bi bilo slabo malo delati na funkcionalni pismenosti in brati med vrsticami.
Zdi se mi, da avtor ni nikoli mogel biti izbirčen pri dekletih in se je moral zadovoljiti s tistimi, ki so mu bile na voljo. Od tod je prišlo do tega, da je bil v zvezi z napačnimi dekleti. Se je moral odločiti med biti za vedno samski in biti z neprimernimi dekleti, toda bolje to kot nič. Z drugimi besedami, izbral je zanj boljšo možnost, manjše zlo. Ne verjamem, da bi za to bilo krivo pomanjkanje nege v prvem letu življenju, ker kdo se pa spomni, kaj se mu je dogajalo od rojstva do 1. rojstnega dne.
Zdi se mi, da bi ti imel idealno (kot iz kakšne revije) žensko in tudi zase praviš, da nisi grd ipd.
Veš, da lepota in včasih tudi vitka postava z leti mine….tako, da išči tudi v tistem krogu primerno punco, katerega si se do zdaj vztrajno izogibal. Tiste velike številke, kot sam praviš, ki jih nobeden ne nosi, se zna zgoditi, da so čisto ok punce in verjetno dobre po karakterju. Imajo smolo, da se jih vsi izogibajo verjetno zaradi kilogramov. Kaj pa če bi ti ena taka res postala všeč, zaradi njenega karakterja in bi ji ti lepo pomagal, da pride na normalno težo?
Res je, z leti postanemo izbirčnejši in imamo višje standarde, kar se tiče izbire partnerja. A moramo pa imeti tudi v mislih, da verjetno tudi sami nismo popolni.
Internet je res poln pasti, vendar se je tu in tam našel tudi preko neta kakšen par. Dokaz za to se jaz in moj partner, ki sva skupaj več kot 10 let.
Glavo gor misli pozitivno in se prenehaj smilit sam sebi. In kot pravijo, ne čakaj na to, da ti bo bogec punco vrgel iz neba….naredi kaj sam za to.
Jaz v napisanem ne vidim smiljenja samemu sebi, niti čakanja na punco. Da omenja da ni grd, je hotel zgolj povedati da ne izgleda slabo. Mnogim peša funkcionalna pismenost in branje med vrsticami, ampak pustimo to. Gre za to, da avtor menda nima nekega upanja da bi našel primerno partnerico, kar pa še ni smiljenje samemu sebi. Se sprašuje, kje iskati.
Čisto prav, da vidiš oz. razumeš drugače, kot jaz.
Mogoče je včasih dobro tudi razumeti, da različni ljudje mislimo različno, imamo drugačna mnenja in si stvari razlagamo po svoje. Kar je prav. Še dobro, da nismo vsi enaki. Vsak ima pravico izraziti svoje mnenje o neki zadevi, na svoj način, tako, kot je pač to on razumel. Nobeden pa nima pravice (dosti ljudi si jo pa kar vzame), da vsiljuje svoje mnenje nekomu drugemu in ga okarakterizira kot funkcionalno nepismenega. 😉
Verjetno si se poistovetil z njim in se ti zdi da ga bolje razumeš. Mogoče, vendar moje mnenj pa je, če nekdo izgublja upanje, da doseže nekaj, kar ga veseli, pa mu to ne uspe, o tem na glas govori, razmišlja, lahko temu rečemo smiljenje samemu sebi (na kratko).
To ni nič slabega, če si to priznamo, saj lahko potem ukrepaš, narediš spremembe. Če si tega ne priznaš, obstaja možnost, da do spremembe ne pride.
Nekaj na to temo.
Mislim da ne bomo prišli do enotnega mnenja, kaj naj bi smiljenje samemu sebi pomenilo. Ti si ga npr. označila, da se smili samemu sebi.
Verjetno res, ker sem na nek način v enaki situaciji. Toda zaradi tega ne pravim, da so vse ženske iste in tudi iščem načine. Pa morda to, da avtor o tem piše, razmišlja, ne pomeni smiljenja samemu sebi, temveč da na ta način nekaj sporoča in po tej poti sprašuje, kaj in kako naprej. Pa bi spet lahko rekel, da nekdo… no bom napisal, da vidim oz. razumem drugače.
Bilo bi dobro, če bi se avtor oglasil in pokomentiral, sicer nadaljnje pisanje objav nima ravno nekega smisla. Moje mnenje samo.
Nisem delal zaključkov, pač pa sem pisal na podlagi izkušenj in opažanj, tako svojih kot tujih. Zato pravim da dokler se avtor ne javi, nima smisla nadaljnja razprava. Ko že omenjaš napačne nasvete se mi zdi, da mu bo lažje svetoval nekdo, ki je bil ali je v taki ali podobni situaciji. Seveda to ne pomeni, da so samo moji nasveti pravilni, toda vedeti morate da so lahko ravno vaši povsem zgrešeni in kot omenjaš, vi naredite več škode kot koristi. Poleg tega pri njem ne gre toliko za smiljenje samemu sebi, kot gre za obupavanje.
Se strinjam, da imajo moji nasveti enako težo kot vaši in so lahko ravno tako napačni. Zato nisem postavil diagnoze (da je “kronično osamljen”), pač pa podal svoj vtis (da v opisanem zveni vse negativno). Po moje je bolje, da se izražamo tako (kaj “mislimo o napisanem”, ne “kaj je s piscem”), da pomoči potrebni ne bodo “interpretacije” razumeli kot “diagnozo/bolezen”. Lahko, da se kdo od pomoči potrebnih nerodno izrazi, potem pa mi zaključujemo na ne vem kaj. Toliko.
PS: Konkis, žal ne morem mimo tega: Prej ste nas opozarjali na funkcionalno pismenost, v sporočilu pa ste me enkrat tikali, drugič vikali. Dajte se odločiti in se tega držite. Pa brez zamere…
Še to: (vas bom iz spoštovanja v nadaljevanju stavka vikal) najbrž ste s tem, da vas naenkrat vikam mislili sledeče?:
Ne, to zajema vse udeležene v tej temi, ne samo vas. Odgovarjal sem vsem oz. nasplošno, ne zgolj vam. V sosednji temi piše, da ste študirali in doktorirali iz komunikacijskih znanosti… Pa pustimo to, raje počakajmo na odziv avtorja.
Wow, sem res pozitivno presenečen koliko ljudi se je odzvalo na to. Hvala za lepe želje. Zdej vse napisano lep ni lep, so vse subjektivne označbe ki jih vsak dojame sam zase. Če koga zanima mu lahko pod privat pokažem svojo sliko in naj sam preceni.
KAr se tiče debelušk, jih poznam ogromno, super punce, samske, če sem zaradi tega v očeh koga izbirčen, pa pač bom, vem da tega ne želim, in vem da me to ne privlači!
Zavedam se da je lepota minljiva, ampak prva lepota pa nikoli baje ne mine. Če se pa nekdo toliko spremeni, pa se je za vprašat zakaj in kaj to pomeni..
Jaz se definitivno ne smilim sam sebi, in definitivno nimam problema dobiti punce, problem imam dobiti dobro punco. Simpatično, pametno, vitko, čustveno dosegljivo, samostojno…
Kar se tiče moje negativne lastnosti, definitivno jo imam kot jo ima vsak, ampak sem človek optimist, ki ni zapečkar, ki ga ubija monotonost. Že kot majhnega so me vzgajali: Ni problemov; so samo rešitve.
Da omenim pretekla zadnja pretekla razmerja.
Bil z punco eno leto, ki je bila dolgočasna, rutniska, zapečkarska, punca dobrega srca, ampak mrtva v jedru.
Blil z punco leto in pol, ki je bila hiperaktvina, pogovor z njo je bil nesinhron, Ni se znala odločati, manjkala ji je strast, njeni problemi so bili problemi vsi ostalih, ni bila ravno splošno razgledana
Bil z punco 3 mseece ki je vlekla vso preteklost za seboj, Jezila se name brez razloga, jokala brez razloga. Ni bila srečna s seboj, mene pa želela vleči v depersijo.
Bil z punco pol leta katera me je imela namesto vibratorja. Sexala bi noč in dan, ko pa bi bilo potrebno se družiti, pa je bilo po tv-ju bolj zanimivo, služba…
Ne vem, ali je problem v meni, ampak na žalost ne morem tega sam preceniti. Načeloma se nobena ni pritoževala da bi bil slab fant ali karkoli. ZA vsak od teh punc sem se probal pogovoriti, probal nekaj narediti, ampak človeka nikoli ne smeš spreminjati, sploh ne na silo. Raje odidem.
Ne najdem punce katera bi bila komunikativna, razgledana in lepa.
Očitno iščem nekaj kar ne obstaja. žal.
Če je tukaj gor kakšna punca ki ima vse te kriterije, jo z veseljem povabim na drink
Aja ne ne morem na internetu, ker to ne pride v poštev….
Očitno kot pravi moj kolega zame obstaja tip punce: Noben jo ne bo hotel imeti, ti je pa ne boš dobil.
Našteli ste lastnosti idealne punce: Simpatično, pametno, vitko, čustveno dosegljivo, samostojno…
Pretekle ste opisali kot (SO V OKLEPAJU MORDA “IDEALNE LASTNOSTI”?)
Bil z punco eno leto, ki je bila dolgočasna, rutniska, zapečkarska, punca dobrega srca (ČUSTVENO DOSEGLJIVA?), ampak mrtva v jedru.
Blil z punco leto in pol, ki je bila hiperaktvina (VITKA?), pogovor z njo je bil nesinhron, Ni se znala odločati, manjkala ji je strast (“PAMETNA”?), njeni problemi so bili problemi vsi ostalih, ni bila ravno splošno razgledana (OK, PAMETNA ZGLEDA NI BILA, KVEČJEMU “LOGIČNA” 🙂
Bil z punco 3 mseece ki je vlekla vso preteklost za seboj, Jezila se name brez razloga, jokala brez razloga. Ni bila srečna s seboj, mene pa želela vleči v depersijo (ZAKAJ STE BILI Z NJO? “SIMPATIČNA”? “VITKA”? LEPA?)
Bil z punco pol leta katera me je imela namesto vibratorja. Sexala bi noč in dan, ko pa bi bilo potrebno se družiti, pa je bilo po tv-ju bolj zanimivo, služba… (SAMOSTOJNA!)
OK, pravite, da bi imeli vse v enem. In pravite, da punc na silo ne smete spreminjati, se mi pa zdi, da ste pa precej na silo odhajali iz vez. Se motim? Ste vse zapustili vi?
Kaj če bi v vezi počakali malo dalje, pa bi ob eni od lastnosti odkrili še druge? Morda takšne, ki jih sploh nimate na seznamu in boste ugotovili, da vam v bistvu “godijo”/so idealne. Torej, poskusite malo dalje vztrajati ob eni punci, pa boste morda našli idealno.
Še to me zanima: Kako bi vsaka od zgornjih punc opisala vas? Kaj je pa njih na vas najbolj motilo?