Totalno egoisticno razmisljanje.

Tudi meni se je zgodilo podobno. In sem par let prebolevala zvezo in ko sem se že definitivno in nepreklicno odločila, da nočem nobenga moškega več niti videt, se mi je zgodil, pri 33-ih. Tako da… Samo mirno kri in uživaj, vse pride ob svojem času.

Mnogo ljudi poznam, ki so se ločili po več deset letih zakona, ker so na novo odkrili ljubezen. Tako da se ne obremenjuj, saj si še mlada. Itak pa je bolje počakati na pravo stvar kako leto dlje, kot pa obstat s prvim, ki pride naproti. Verjamem, da mora bit res zlo hudo se po tako dolgem času razit z nekom. Hvalabogu lahko odmislimo slabe spomine in ohranimo dobre. Sama pravim, da je najbolje dati stvarem čas in jih ne iskat, ker te same najdejo:) Obstaja veliko načinov, kako spoznat ‘sorodno dušo’. Na internetu je mnogo forumov, posredovalnic (ona-on) – vprašanje je koliko tem stvarem in ljudem zaupaš… Bolj aktivno se lahko začneš ukvarjati s stvarmi, ki te res veselijo – lahko se včlaniš v kak klub, društvo,… Držim pesti zate in upam, da boš našla nekoga, ki te bo vreden. LP

Nisi sama…Tudi meni ni ravno lahko koga najti. Sploh, ker so vse moje prijateljice ali poročene ali noseče ali pa v resnih vezah. In nobena nima nobenega “primernega” prijatelja, da bi mi ga priporočila. So bila obdobja, ko je vse, kar sem si želela, bila resna veza. Včasih tudi za vsako ceno. Ampak sem na vseh svojih prejšnjih vezah spoznala, da biti v vezi ni najpomembnješa stvar v življenju. Vsaj ne v tem trenutku. In tudi ne smeš nikoli siliti sebe v vezo z nekom samo zato, da boš lahko rekla, da imaš partnerja. Da se boš vklopila v družbo, da boš “normalna”. Vse moje veze so bile z moškimi, ki so si želeli biti z mano, jaz pa z njimi ne. Ampak sem si rekla, da jih bom s časoma že vzljubila, ker je najpomembneje imeti partnerja. Pa se je zgodilo tako, da, ko sem se jaz njih navadila, je njih minilo. Normalno, da se nikomur ne ljubi vlagati v vezo z nekom, s čigar strani čutiš pomanjkanje ljubezni oz. le navezanost. Ves čas mi prijateljice svetujejo, da naj več ven hodim. Prav, ampak meni se po 9urnem delavniku resnično ne da iti v nek lokal. Pa tudi zakaj bi. Tam partnerja ne bom našla. Hobiji? Jih niti nimam. Razen, če ogled rokometne tekme šteje za to. Tečaji? Sem se lani vpisala na jezikovni tečaj, ampak glej ga zlomka, vse na tečaju so bile ženske. Morda so bile vse tam iz istega razloga kot jaz:-) Poskusila sem tudi ona-on. Enega izmed mojih fantov sem spoznala na tak način. Ampak se ni izšlo. Iz zgoraj omenjenih razlogov, ker sem šla v vezo z njim, čeprav nisem čutila privlačnosti, ljubezni. Je pa tako, da se moja dobra prijateljica čez pol leta poroči s fantom, ki ga je spoznala preko ona-on. Torej se včasih namen tega internet zmenkarjenja tudi uresniči. Sedaj, ko sem eno leto samska, se mi zdi, da je že čas, da tudi jaz kaj naredim na tem. Sicer še vedno ne vem kje, kako, a vem vsaj to, da sem še mlada in se mi nikamor tako zelo ne mudi. Da moram iti počasi, ne pa z glavo v zid. Si govorim, da bo že prišel pravi trenutek, ker se vse zgodi ob svojem času. Da to, da sem samska v družbi vezanih, ne pomeni, da je kaj narobe z mano, ampak da enostavno še ni prišel moj čas, da še ni na moja vrata potrkal tisti približek idealnega. Pravijo, kdor čaka, dočaka. Par prijateljic je šele v zadnjem letu doživelo tisto ljubezen, ki so si jo želele. Zato, upanje umre zadnje in kjer je volja, tam je pot. Ko bova pripravljeni, bova videli tistega, za katerega nama je “usojeno”, da ga vidive. Saj bo..Držim pesti za obe..

Kaki, Paci in druge vrstnice okoli 30-tega leta, s partnerji ali brez, z otroki ali brez, po možnosti iz Maribora ali okolice, oglasite se kaj na moj mail ([email protected]). Iščem nove prijateljice, s katerimi bi lahko delila svoje svoje izkušnje in s katerimi bi skupaj pozdravila zlomljeno srce. Jaz sem se razšla po 10 čudovitih letih in še vedno počasi, korak za korakom prebolevam. Hkrati pa ugotavljam, kako pomembno je imeti dobre prijatelje/prijateljice, družbo, ki ti stoji ob strani. Zadnja leta sem sicer postala zelo družabna, vendar imam le nekaj dobrih prijateljic, ker sem bila včasih zelo zadržana in omejena le na partnerjevo družbo, zato poskušam svoje življenje ponovno sestaviti iz razbitih koščkov in se postaviti na noge. Veliko dobrega vam želim v letu 2006.

Če dovoliš bom kratka in jedrnata. Vse kar ti je namenjeno boš doživela in zato ti ni potrebno hodit na konec sveta ali pa posedat po nemogočih krajih samo zato, da nekoga spoznaš. Če ti je namenjen ga boš definitivno spoznala in to takrat, ko boš najmanj pričakovala, verjemi mi to ti govorim iz lastnih izkušenj, pa veliko sreče ti želim!

Jaz sem tudi ostala brez njega….Sicer sem še mlada (23), ampak mi je v teh dneh full težko, ko bi lahko bila skupaj… 🙁

Sem se odločila,da bom v letu, ki sledi full delala na sebi: nardila vse izpite in diplomirala v najkrajšem možnem času, ponovno začela hodit na fitnes in se začela (končno!!) učit meni tako ljubo italijanščino…pa malo več časa si bom vzela za starše in prijatelje. To pa je tudi vse!

Vem,da zdaj še nisem pripravljena na fanta, ker mi noben nebi bil dovolj dober…ko pa bom, pa upam,da bo padel z neba pred mene 🙂

držite se punce, nadja

Pozdravljene CAMERON

Prav zanimivo in cisto resnicno si napisala tale odgovor. Naj povem da je zelo podobna usoda doletela tudi mene in je kar na hitro pri 30 in vec letih zopet zaceti navezovati stike precej tezko, saj tega sploh nisi vec “navajen” . Sploh pa je karkoli na silo oz. zato ker je pa fajn biti v zvezi, kakorsnakoli ze je dolgorocno neuspesno – preizkuseno.
Ampak vseeno zivljenje tece dalje in sploh kaksni “druzinski prazniki” so bolj moreci za nas samske. Nekaterim je pac usojeno, da uzivajo dolgoletno srecno partnersko zivljenje, drugim samo doloceno obdobje, na zalost najbrz tretjim nikoli. Ampak se strinjam s trditvama da volja najde pot in upanje umre zadnje, zato si tudi sam po enem letu samote zelim spremembe.
Mogoce se pa ze v naslednjem letu kaj obrne, nikoli ne ves.
Aja, drage samske punce, ce je katera od vas za kaksno dopisovanje bom vesel vsake poste na mailu, pa si se kaj napisemo….

Kaj pa ce si zelis sam mal sexa? Mislim jaz si, za resno vezo mi trenutno ni mar. Ampak mal dol se dat pa nebi skodlo:))

Za začetek je prijeten že občutek, ki ga dobiš ob branju tega foruma, da sploh nisi sam. Da nisi edini, ki ima strah pred ponovnim iskanjem, začetkom in da tudi slučajno nisi čuden, nenormalen, ker si še samski. Edino logično je, da vsaka taka izkušnja človeku da nove dvome, doda nove strahove, da se obrambni zid še zviša. Ampak potem prebereš sporočila ljudi, ki nam po parih mesecih, letih, preko foruma sporočajo, da so uspeli, da so našli nekoga in so sedaj srečni.
Dopisovanje (rade volje, errazem) in pogovor (četudi ne v živo..”žal” živim v Ljubljani, bela vrtnica) s podobno mislečimi, čutečimi, veliko pomaga pri naslednjem koraku…Ker nas je dosti v “krožku”, verjamem, da bomo tudi s tem, da bomo govorili, pisali o tem, pomagali sebi in drugim, da se vrnemo v družbo in, ko bomo pripravljeni, naredili tudi naslednji korak..
Verjamem, da če si nekaj res močno, močno želiš, se ti to tudi uresniči. Zato, dragi errazem, Kaki, Paci, bela vrtnica in ostali ZAČASNO samski, verjamem, da bomo nekoč na forumu zasledili sporočilo, da ste tudi vi zapustili samski stan…to želim nam vsem, ki še upamo, iščemo..Novo leto je zelo dober izgovor za nov začetek.
Srečno:-)

zase vem (definitivno), da ne iščem sexa. Ker če bi iskala samo to, ne bi bilo nobenih težav. Ker pa želim precej več, je situacija taka kot je…

Sem pa vesela vseh vaših odgovorov, ker je res zelo pomembno, da veš, da nisi edini na tem svetu s takimi težavami. Saj ne, da je situacija alarmantna….

Novo leto sem preživela prav lepo v družbi svojih najboljših prijateljev, tako da tudi glede tega ni panike.

Upoštevam vaše nasvete in tudi sama verjamem v to, da se bo nekje pokazal nekdo, ko si bom lahko rekla: TO JE TO!

Lep vikend!

Kaki

Preberi knjigo od J. Gray-a: Moski in zenska pred novim zacetkom.

jaz sem se prav vzrcalu v tvojem sporočiju! ko sem bil še majhen sem imel toliko energije da sem da jo je bilo kdaj viška zadnjo punco sem imel pred 3 leti res da sem imel vmes kako aventuro sam to ni to! a kaj ne morem dojet je to da imam vse in me nič več ne osreči pa ne pijem in ne kadim….očitno vidim da nisem sam kar me malo požene k optimizmu lepo imam pa tak opčutek da me nebo nikoli partnerka razumela če tega ni probala na lastni koži skratka žalostno!

Nikar ne hiti kajti včasih je biti boljše sam kot nezadovoljen v zakonu.Nič ti ne bo manjkalo če ostaneš sama in živiš kakor ti je življenje dalo.Če pa bo sreča mila bo prišel in te osrečil tako da se boš morda spomnila na te moje besede. Jaz sem starejši vendar bi bilo bolje če bi ostal sam in živel svoje življenje kajti danes je še hujše najti poštenega partnerja.Nikar ne hiti.Pozdrav!

Zakaj bi bilo danes še težje najti poštenega partnerja?

Tvoj, sicer dobronameren nasvet, se v par let stari temi žal izvodeni.

Veš, kaj CeC, je prav fino prebrat kako staro temo, kjer notri najdes zanimive in koristne napotke (Od Paci recimo in drugih), tako da … nic se jezit. 🙂

Me prav zanimajo te zenske tukaj v tej temi izpred 5 let, ali so tudi danes samske.

Lahko še sama kaj recem.
Npr. da cakanje ne pomaga.
Isto sem samska , tudi danes pri 35 in vsi vrstniki imajo druzine.
Moji samski vrstniki se zanimajo za 28 letnice.
Lahko da je zadnji vlak odpeljal ze pred 30. letom.

Po moje pa je bolje ostati sam kot pasti v nesreco v dvoje.

veliko je bilo ze povedanega.
vsem mi je predvsem pacijino pozitivno razmišljanje.
malo manj pa to, da če bereš med vrsticami, v bistvu velika večina piše o tem, kot da edino kar šteje je življenje v dvoje.
Priznam, meni to tudi veliko pomeni, mogoče zato, ker tega trenutno nimam, ampak treba se je zavedati, da če nam je to namenjeno se bo že zgodilo, če ne ne.
Npr. Koliko ljudi je svojega partnerja spoznalo na žurki, pa to še ne pomeni, da če gremo tudi mi tja na eno, se bomo sigurno vrnili s cifro od naše sorodne duše.