Samska
Nikoli nisem, do nikogar sovražno raspoložen. Že pred leti sem se odločil za moto- če ti družba ne odgovarja jo zamenjaj.
Res pa sem zelo slabe volje. Pogonjski jermen, mi malo cvili. Obratov mi zmanjkuje. Po domače povedano sem utrujen. Po 14 letih bi mi že pripadal kakšen dan dopusta. Le časa in denarja mi je škoda za njega.
Angel lepo počivaj in sladke sanje SR
Čer SR! Aja, primanjkuje ti goriva…reciva energije…Meni tudi včasih. A ti ne dajo dopusta? Si ga potreben veš! Pomaga tudi kakšna sprostitev…masaža, pa banja in topla voda, pa lepa glasba, pa dobra večerja…pa lepe sanje…pa malo človeške topline, pa kakšen prijeten objem, mogoče poljub…*
Ah ja, enako tudi tebi…Lahko noč in lepe sanje!
Nočka!
Odločila sem se, da grem ven, v mrzlo moč, mogoče plesat…mogoče!
Angel*
Verjamem ti! Vse ob svojem času…saj se spomniš tiste reklame o dobrih vilah…Najprej štalca, potem pa kravca, potem pa…bingo!
Nočka!
Kako bi bilo, če bi šel s Saro na kavo? Ona že vse to ima…potem gresta pa skupaj na dopust…na Bali recimo? Kaj misliš?
fenomenalna ideja!
Nočka in odpočij se mi!
Angel*
Imam tudi jaz že trikrat preveč. Ne bom razlagal, da ne bo gdo rekel, da sem bogat, drugi pa kaj ta revež teži.
Le zase bi lahko imel trikrat manj. Pa še stroške bi zmanjšal trikrat. Kaj bi bilo lepo.
Dolgo človek potrebuje, da ugotovi, kako malo rabi.
Dobro ženo, majhno hiško, pa ti povem, da sem bil bolj srečen, ko sem imel stoenko, ki sem jo popravljal en dan, da sem se lahko drug vozil.
LP
To razumem, ja. Ponavadi je tako, če odraščaš v materialnem pomanjkanju, želiš potem to nadkompenzirati, postaneš škrtica tudi do sebe (morda celo manj za druge). Ne vem, jaz denarja nisem nikoli preveč cenil… bi potreboval eno tako, da bi skrbela za to, da bi bolj varčeval. 🙂 No, ja, saj danes dam pa lahko spet malo na kupček. 🙂
Veš Igor le ena stvar pri vsem tem divjanju ugotavljam je dobra. Ko se mi ne bo več dalo garat, bom vse skupaj prodal, kupil majhno hišico nekje na vasi (čimbolj umakjeno), našel dekle, mogoče me bo marala taka kot je Y , ki ima že otroka (saj bomo že malo stari za dojenčke) in živel lepo mirno do smrti.
LP
Včeraj zvečer je bila na SLO1 oddaja Polnočni klub, ki je obravnavala temo samskosti. Gostje so bili dr.Artur Štern, igralka Mirjam Korbar in Miša Molk, vodila pa je Barbara Jerman.
Pogovor je bil zelo zanimiv, navdušili so me predvsem odgovori Šterna, katerega kolumno v Oni z veseljem berem. Voditeljica ni bila ravno kos svoji vlogi, saj se je videlo, da je zagrenjena, ker je ostala sama z otrokoma. Ostali gledajo na samskost pozitivno, ona pa bolj negativno.
Dobra je bila tudi izjava Miše (ki je BTW drugače ne prenašam), ki je rekla, da se je pač sprijaznila, da smo ženske in moški različni in da ne pričakuje več, da jo bodo moški razumeli. Svet dojemamo pač drugače in imamo zato tudi drugačna pričakovanja. In kdor trmasto vztraja na tem, da se mu ta pričakovanja uresničijo, se mora pač sprijazniti s tem, da bo ostal sam.
Če ste oddajo zamudili, si poglejte ponovitev. Ne bo vam žal.
Lp,Kaja
Vstrajanje v enem stanju, res nima smisla, vendar ne razumem zakaj odklanjati življenje. Nekako je skregano s človeškim bistvom o preživetju. Na primer. Človek pade v vodo. Nagonsko začne mahati naokoli, da bi se izvlekel. Vrag je, če ne znaš plavati še huje je, če okoli tebe divja nevihta.
V prvem primeru začneš vpiti, dokler ti ne zmanjka energije ali pa splavaš. V drugem primeru poskušaš zaplavati v mirnejše vode ali poiščeš oporo v čem oprejemljivem v okolici, kar bolje plava kot ti. No, žal je tako, da je tudi nekaj nerešljivih primerov ( naj bo njihova duša večna).
Nasvet pa je: naučimo se plavati in izogibajmo se slabemu vremenu.
Splača se preslikati to prispodobo v svoje misli, mogoče smo ravno v takšni situaciji in je ne vidimo. Vsako drugačno razmišljanje po mojem, hudo odstopa od človeškega bistva, tu pa se začne že delo za druge …
Saj točno v tem je catch. Sprejeti moraš različnost in vzeti to zdravo za gotovo.
Ne pomeni pa to, da zaradi tega znižuješ kriterije.Daleč od tega.
Kakšni so se ti pa zdeli komentarji Korbarjeve ? Se mi zdi, da si želi nekoga, pa nič ne naredi za to. Kot da čaka, da ji bo nekdo padel v naročje.
Lp,Kaja
Oddajo sem poslušal preko interneta, torej bolj tako, z enim ušesom. Zabaven se mi je zdel predvsem njihov humor, bi rekel “tipičen samski”. Presentil pa me je Štern s svojo odkritostjo. Pri vseh je bila značilna navajenost na samskost, in tisto, bi mal’ tako, mal’ bi pa tako. Po eni strani beg pred odgovornostjo do partnerja, po drugi strani pa povečana odgovornost do otroka. Skratka, kot da gre za bolezen (podobno kot pri ljubezni), s katero se navadiš in naučiš živeti. Spremembe pa dobrodošle, to itak vedno, ne glede na status je vse to skupno vsem v srednjih letih, le refleksije so drugačne. 😉
Kaja! Tudi meni se je zazdelo, da se je Korbarjeva kar nekako sprijaznila z svojo usodo. a si zasledila, ko je enkrat omenila (slišati je bilo kot opravičevanje same sebe), da se stalno giblje v enem in istem krogu ljudi. Zazdelo se je kot da si sploh ne želi, da bi spoznala še kakšne druge ljudi, se začela gibati v drugih krogih, hkrati pa vse skupaj opravičevala z tem, da topogojuje njena narava dela. Ne vem, ce je ravno tako!!!???
Peter
Vsak izgovor je dober. Očitno ji tako samsko življenje čisto paše. V nasprotnem primeru bi vložila malo več energije in truda v navezovanje stikov. Dobila sem občutek, da je pravzaprav bolj tip človeka, ki ima rad samoto in mir, saj je omenila, da se ne počuti dobro v množici in da hodi v naravo in v hribe. Najbrž gre kar sama in se tudi ne ozira na druge. Opravičevanje s težkim poklicem se mi ne zdi na mestu. Kakšen drug poklic je še stokrat bolj naporen, pa ljudje živijo v lepih zvezah.
LP,Kaja