Živjo!
Tudi jaz se borim z extra nizko samozavestjo.
In zdaj sem se odločila da naredim temu konec.
A mi zna kdo predlagat kakšno kvalitetno knjigo na to temo… ali kake treninge za povečanje samozavesti?

Imam pa še eno vprašanje za vse vas. že od rane mladosti sem v eni družbi, ki mi zbija samozavest. vedno sem obremenjena ko sem med temi ljudmi. odločila sem se da s to družbo prekinem vse stike….

Pa me zanima če je to sploh pametno? In če je, na kakšen način to storit? ker najbvrž ne gre da bi kar odrezal od danes na jutri.

Hvala za vse predloge , informacije, vzpodbude.

Pozdravljena!

Samozavestjo imam tudi sama težave.
Takole moram reči.
Samo takrat jo imam, ko začutim, da mi človek skoz “stopa “po dejanjih in besedah.
Imam tako sodelavko, ki me skoz popravlja, ki me zares skozi, za vsako dejanje negira in za vsako poved ima pripombo.
Ne vidim več izhoda.
Utesnjuje me to.
Sem njena predpostavljena , ampak sploh nisem. Niti ne želim biti.Želim biti le to kar sem
Nikoli me zares nihče ni popravljal pa imam 31 let delovne dobe. Sem iz prosvetarske branže,povsod sem zaželjena, posebej pri starših in otrocih.

Tako, da mi je samozavest čisto zbila.Tako sem s tem obremenjena, da nisem niti ustvarjalna več.
Le ko sem sama z otroci, sem to kar sem.
Z njo mi ni nič prijetno, ker se ne znajdem več.
Ker samo razmišljam, kako me bo popravljala, nisem pri svoji strokovni stvari. Če pa sem pa spet užaljena odreagira.

Morda kak nasvet tudi zame?
Prijazen pozdrav.

Tudi meni določeni ljudje zbijajo samozavest vedno, ko smo v stiku. Ker pač so oni tako samozavestni jaz pa se jim ne znam postavit po robu. To me navdaja z OGROMNO negativne energije, ki udari ven ob napačnem času in na napačnem kraju.

Želim se znebit te negativne energije….. in želim se že enkrat postavit za sebe…pa ne bit metla vsem in vsakomur ki pride mimo.
Želim živeti svoje življenje tako kot si jaz zamišljam ne tako kot si zamišljajo drugi.

zato prosim za nasvet.

Ja, enako je z mano. Ko imam zbito samozavest, se tudi vame naseli nemoč.
Tudi energije mi pobere, ker tudi sama ne vem, kako naj. Če mi ne bi bila sodelavka, bi se je seveda izognila.
Tako pa morava vsaj še eno leto skupaj funkcionirat. Včasih jo ignoriram ,takrat je meni bolje.
Sicer pa si mislim, da mi pa toliko let nihče ni stopal po dejanjih in besedah, kako je zdaj naenkrat tako zelo narobe z mano. A, se je res vsa stvar spremenila in ne znam komunicirat več?

Jaz se pravkar odločam, da bi prekinla stike z družbo, ki mi najbolj zbija samozavest…. pa se kar ne morem odločit.
Ker sem že 10 let v tej družbi in se mi zdi da bom ostala sama, če ne bom z njimi….

Ampak po drugi strani pa vem, da dokler bom v stiku z njimi, tako dolgo mi bodo srali po glavi.
Res ne vem kaj naj storim….

Živjo!

Solatka, čestitam za odločitev – prekini stike, ki ti slabo vplivajo na samozavest.

Naj bo izbira ljudi, s katerimi misliš preživljati na kratko nam odmerjena leta na tem svetu, zelo skrbna – izberi tiste ljudi, ki podpirajo tvoje odločitve in tvoja dejanja. Ne veš, kako se človek prijetno počuti, ko se znebi negativcev, ki vidijo v vsaki stvari le probleme in težave in krivice in vse slabo. Vseeno pa skrbno premisli, zakaj ti grejo določeni ljudje tako zelo na živce.

Potem pa pogumno naprej – izbiraj ljudi, ki delujejo nate pozitivno.

Priporočam dve knjigi: Čar samozavesti in Umetnost egoizma.

Lp

Slaba družba zate. Predlog: najdi si hobi, ki te zanima, vpiši se v krožek, in ni vrag, da ne boš spoznala koga, ki ti bo pozitiva. Lahlo rečeno, z malo volje tudi lahko storjeno. Usmerjaj se in najdi svojo pot. Kot jo iščem tudi jaz.

Samozavesti nam ne daje ali odvzema družba ampak izhaja iz nas. Lahko menjuješ družbo kolikor hočeš, sebe s tem ne boš spremenila. Spremenila se boš, če boš delala na sebi. Bolj samozavestni postanemo z leti, z izobrazbo, če opravljamo razne dejavnosti, ki nas veselijo, če vemo kaj hočemo v življenju in kaj so naši cilji, če vemo kam spadamo in kakšna je naša vloga. Če se počutiš v družbi manjvredna, brez vloge, vsem na uslugo te bodo tako tudi jemali, ne ker so pokvarjeni ampak, ker jim ti to s svojim vedenjem sporočaš. Ne morejo te spoštovati in občudovati, če se postaviš v vlogo manjvrednega.

Alice… se popolnoma strinjam s tabo. Samozavest moram izgradit najprej v svoji glavi.
Zato se tudi sprašujem o pravilnosti odločitve da se distanciram od družbe.
Vendar pa…. v novi družbi ne bom ožigosana….. lahko bom gradila povsem na novo….. lahko bom “nova jaz”. Kar bi v stari družbi le stežka postala, ker mi projekcije v glavah ljudi, ne bi pustile bit “nova jaz”.

V vsakem novem okolju je v začetku vse v najlepšem redu; stvari tečejo gladko, vsak skrbi za svoje dolžnosti in jih tudi opravlja, poskrbi tudi za svoja čustva, jih zna izreči in zanje sprejeti odgovornost …

Problemi se pojavijo, ko mine prva »zaljubljenost«, ko v hitrem tempu zaškriplje in je lažje svojo slabo voljo stresati na drugega, po možnosti pod masko prijaznosti, ki jo drugi hitro razkrinka kot manipulacijo in nasilje.

Kar poglejte – če se majhen otrok udari ob mizo, bo dobrohotni dedek rekel: o, ti, ti, miza, tako grdo si udarila mojega zlatega vnučka – te bova zdaj pa midva nazaj našeškala.
Tu se začne in razvija dediščina. Lahko bi rekel tudi: Ej, mali, vem, da te boli; te bom malo pocrkljal (ti dal vedeti, da te razumem). In potem še: Ker pa si bil neroden, drugič malo pazi.
Tako bo vedel malo več in ne bo valil krivde na druge.

Ali drugače – otrok, ki je vedno za vse kriv, ki kar srka vase napetosti in nemir okolice, bo tudi kot odrasli dežurni čistilec napetih odnosov in razmer. Potem ko se bo uprl, da tako ne gre, ga bodo vsi, ki so mu dodelili to vlogo, začudeno gledali in cepetali, ker novega krivca še niso našli, stari pa se te vloge otepa.

Pogumno v boj – z zadostno mero srčnosti in taktnosti do sebe in drugih.

Tudi jaz imam težave s samozavestjo, zaradi česar imam prav te mesece tudi težave s svojim partnerjem. Pravzaprav sva trenutno sklenila prijateljsko zvezo, kljub temu, da sva skupaj že 10 let. Ker sem tako nesamozavestna, sem se namreč čisto obesila nanj. Sedaj mi je žal, da nisem tega že prej opazila, vendar tudi vem, da se lahko iz vsake izkušnje kaj novega in koristnega (zase) naučim.
Sicer pa je knjiga Čar samozavesti res dobra. Prvič sem jo prebrala pred 10. leti, ko sem se razšla s svojim prvim fantom. In nekaj časa mi je kar dobro uspevalo izboljšati svojo samozavest. Potem pa sem na to pozabila. Do sedaj, ko imam ponovno težave. In spet sem posegla po tej knjigi, ki mi, čudež, spet pomaga. Seveda velja, kot je zapisano v teh forumih in v knjigi, samo če delaš na sebi. Če se trudiš, da spremeniš sebe. Ker drugih ne moreš. Vem, da me čaka dolga pot, a verjamem, da mi bo uspelo. In tudi vsem drugim, ki se trudite doseči isto. Samo pogum.

Draga Solatka!

Knjiga, ki bi vam jo predlagal, je praktična knjiga Primoža Škoberneta Pomlad duše, ki vključuje tudi CD za meditacijo, hkrati pa govori o pomenu afirmacij, vizualizacije in muder za osebno rast. V njej boste našli tudi program za delo na sebi. Več o knjigi najdete na http://www.cdk.si/kp.

Sicer pa v programu Šole čustvene inteligence z vsem, kar počnemo, razvijamo tudi samozavest (tisto pravo, notranjo) in občutek lastne vrednosti. Če vas mika, se nam prihodnji teden lahko še pridružite, sicer pa bo vpis ponovno jeseni 2006. Morda pa bomo februarja organizirali 45 urni tečaj o odnosih (do sebe, ki vključuje tudi samozavest, in do drugih ljudi).

Glede družbe, v kateri ste, pravite, da vam “zbija” samozavest. Morda bi bilo bolje reči, da se v njihovi družbi počutite manj samozavestno ali nesamozavestno. Drugi ljudje s svojim ravnanjem zgolj držijo zrcalo nam samim. Če bi recimo ne imeli težav s svojo samopodobo, občutkom lastne vrednosti, samospoštovanjem, potem se tudi v tej družbi ne bi tako počutili. Če vas omenjena družba zelo moti, se seveda lahko odločite tudi, da ne boste več zahajali vanjo. To je odvisno tudi od tega, koliko vam ti ljudje v resnici pomenijo. Jih imate resnično radi ali se družite z njimi bolj zato, ker vas je strah, da ne boste ostali sami?

Če se boste odločili prekiniti stike z njimi, se boste sicer rešili tega, da bi vam še naprej “srali” po glavi, kot pravite. Morda je problem v tej družbi ravno to, da neprimerno komunicirajo z vami in da je vaš izziv, da jim postavite jasno mejo (za kar pa seveda potrebujemo odločnost in tudi samozavest). Povejte jim, kakšno njihovo vedenje je za vas sprejemljivo, kakšno pa ne, če se vam zdi, da boste to lahko naredili. Sicer pa je rešitev lahko tudi umik, saj z njim prav tako postavimo mejo v medsebojnih odnosih.

Ne boste pa z umikom rešili problema s svojo samozavestjo. Slej ko prej boste spet naleteli na koga, ki bo s svojim vedenjem “pritiskal” na vašo samozavest. Je pa res, da boste lahko v času umika delali na sebi in vstopili v novo družbo z boljšo samopodobo in občutkom lastne vrednosti. Lažje boste v krogu novih ljudi začeli graditi na novo in boste lahko “nova jaz”, kot pravite. Če boste seveda tudi v svoji notranjosti kaj spremenili. Rešitev je torej delo na sebi v smislu ozaveščanja in izboljšanja samopodobe, sprejemanja sebe in prebujanja prave ljubezni do sebe, krepitve občutka lastne vrednost in samospoštovanja. Gre seveda za proces osebne rasti, zato bodite potrpežljivi in vztrajni.

Tudi Zahtevna omenja težave s samozavestjo in sodelavko. Po tem, kar ste napisali, bi rekel, da je vaša sodelavka pretirano kritična v odnosu do vas. Zakaj to počne, bi najbolje vedela ona, če se tega svojega vedenja sploh zaveda. Na nezavedni ravni lahko gre za “igro moči”. Vaša odgovornost je, da ji postavite mejo (pravite, da vas utesnjuje, to govori o tem, da imate v odnosu z njo premalo psihološkega prostora, saj prestopa mejo odgovornosti) in ji z njo daste vedeti, kakšno njeno vedenje je za vas sprejemljivo in kakšno ne. S svojimi odzivi na druge ljudi jim namreč sporočamo, kako naj z nami ravnajo. Vloga predpostavljene bi vam tukaj morala biti v pomoč v smislu tega, da vam že sama po sebi prinaša notranjo moč, ki jo lahko kot odločnost uporabite v odnosu do nje. Povejte ji, kaj vas moti pri njej, in da opažate, da je pretirano kritična. Povejte tudi, da ste odprti za konstruktivno kritiko, predloge, ideje, vendar pa ne za stalno kritizersvo, ki zastruplja odnose. Vsekakor bi vam svetoval tudi delo na sebi: s pomočjo knjig ali z obiskovanjem kakšnega programa, da okrepite svoje samospoštovanje.

Vsem želim veliko prave samozavesti in občutka lastne vrednosti, ki izhajata iz našega pravega jaza. Bolj ko smo v stiku z njim, manj nas lahko drugi ljudje prizadenejo.

Pozdravljena solatka,

če ti tole morda pomaga, našla (copy/paste) sem na drugi spletni strani:

6 korakov do samozavesti

Če boste upoštevali vseh šest korakov, se vam bo zagotovo močno povečala samozavest in tudi bolj boste motivirani. Nekatere korake mogoče že izvajate v komunikaciji z ljudmi. Toda, tiste, ki jih ne delate, vam predlagam, da jih začnete izvajati že danes.

Prvič, pozdravite ljudi z nasmehom in glejte jih naravnost v oči. Nasmeh in kontakt z očmi sporoča vašo samozavest in samospoštovanje. Na isti način se pogovarjajte po telefonu v službi in doma. Na začetku pogovora po telefonu vedno najprej povejte svoje ime, šele nato vprašajte za osebo, s katero želite govoriti. Omemba vašega imena na začetku pogovora pove osebi na drugi strani žice, da ima opravka s samozavestno osebo.

Drugič, vedno izrazite iskreno zahvalo za darila ali komplimente. Sposobnost sprejeti darove od drugih brez škodljivih fraz: »Oh, saj ne bi bilo potrebno!«, je univerzalni znak človeka s trdno samozavestjo.

Tretjič, ne prosjačite za pozornost. Gre za paradoks, kajti iskrena skromnost je najboljši način, da ste zmožni s hvaležnostjo sprejeti komplimente. Ljudje, ki sami od sebe omenjajo svoja junaška dejanja in zahtevajo posebno pozornost, želijo zgraditi sebe v očeh drugih – in zaradi tega ne morejo sprejeti sebe kot vredne spoštovanja. Njihova samozavest je odvisna od mnenj drugih ljudi.

Četrtič, naj ne bodo vaši problemi v središču pogovora z drugimi ljudmi. Govorite pozitivno o svojem življenju in ciljih, ki jih nameravate doseči. Bodite pozorni na negativno razmišljanje in beležite si, kako pogosto se pritožujete. Ko zaslišite sebe, da kritizirate nekoga – in to vključuje tudi vas – najdite način kako bi temu človeku pomagali, namesto, da ste kritični do njega.

Petič, na težke čase in depresivne trenutke se odzovite s povečanjem vaših aktivnosti. Ko je vaša samozavest na preizkušnji, ne postopajte naokrog in ne igrajte vlogo žrtve. Malcolm Forbes je rekel: “Vozila v gibanju uporabljajo svoje generatorje, da napolnijo svoje lastne baterije. Ne morete napolniti vaših baterij, če ste parkirani v garaži!

Šestič, odločite se, da boste izkoristili napake in zavrnitve kot priložnost za učenje. Glejte na napake kot na zaključek neke predstave, ne pa kot na konec vaše celotne kariere. Priznajte si svoje pomanjkljivosti in napake, toda to ne pomeni, da ste zguba. Sprijaznite se, da boste na poti do uspeha vedno delali napake, kajti to pomeni, da ste v akciji.

Če te morda zanima kje se najde take in podobne članke, mi piši na e-mail, da ne delam reklame za druge.

predlagam ti da si poiščeš ljudi z podobnimi problemi ki jih maš sama. obišči kakšno skupino za samopomoč al pa začni hodit na krožke, izlete ipd. včlani se kam. stem da se zapreš vase nič ne narediš. to sm jz delu in zdej mam socialno fobijo. torej vn in iskat novo družbo. lahko ti priporočim nekaj knjig ki jih trenutno berem ali sem jih včasih bral:

-louise hay:življenje je tvoje;
-dalia grasberger:avtogeni trening;
-dale carnegie:kako si pridobiš prijatelje;
-leo buscaglia:živimo,se učimo in ljubimo;
-roy goreya:življenjski diamant;
-dr.david burns:kako smo lahko srečni in zadovoljni.

to so začetne knjige ki jih beremo na začetku, kasneje pa si izberemo druge da je pot rasti bolj zanimiva in polna presenečenj.

želim ti lepo popotovanje k boljši samopodobi obogateno z čimveč veselja in zanimanja, ljubezni do same sebe.

Pozdravljena!

Moj nasvet zate je, da do takšnih ljudi nastopiš bolj strogo, ostro. In predvsem, da jo postaviš na svoje mesto in ji daš vedeti, da ona ni nič več kot ti in da smo vsi samo ljudje in pa, da vsak lahko naredi kakšno napako. Nihče ni popoln.

Taka oseba je po mojem mnenju perfekcionist in preveč kritizira ljudi, če ima na vsako stvar pripombo. Po moje tudi njej sami primanjkuje samozavesti in to skriva na tak način, da se spravlja na druge.Taka oseba ni REALNA in nima realnih pričakovanj, če misli da more vedno vse biti tip top.

Ne obremenjuj se z njo, ker ni vredna. Kot sem pa že prej omenila nastopi strogo, ostro, direktno, neposredno.