Teme, ki si se v zadnjih dneh pojavile – sexamo?, spodnje frizure, intimne prijateljice ipd. – so me vzpodbudile, da postavim se eno intimno vprasanje, ki me resnicno zanima. In to je samozadovoljevanje zensk. Vem, da je to zelo intimna stvar, tako, da bom razumela, ce ne boste hotele odgovarjati, pa vendar me zanima, saj se mi zdi, da se v tem zelo razlikujemo od moskih. Kolikor vem, se VSI moski samozadovoljujejo, medtem, ko za zenske tega ne bi mogla trditi. Kako je z vami? To pocnete? Redno? Ste samo poskusile? Od katerega leta? Kaj vam to pomeni? Ce pa bi kaksna zelela se sama kaj dodati pa se toliko bolje. Naj povem se, da se meni osebno zdijo vse variante NORMALNE – tako tiste, ki to pocnejo redno, kot tiste, ki tega sploh ne pocnejo.

Prav je, da povem ob tem se svojo izkusnjo:
Sem mamica treh otrok, vendar ze nekaj let zivim sama. Do pred kratkim tega nikoli v zivljenju nisem pocela. oz. ocitno tega nisem “rabila”. Zdaj pa to pocnem obcasno, vendar moram priznati, da sploh ni primerjave med tem kar pocnem sama oz. ce bi imela odnos. Se vedno pogresam dotik, blizino in vse kar spada zraven!

Hvala za morebitne odgovore.

Ne, nič več, ker imam raje pravi SEX. Ko sem bila mlajša in samska sem se samozadovoljevala, pa sem se potem počutila prazno, tako da sem nehala in si poiskala moškega.
lp Anže

v mladosti je , odar imam resnega tipa , pa nič več!

AJA PA ŠE TO: moje mnjenje je da je to čisto normalna stvar, eni rabimo pač veliko sexa eni manj isto je s to stvarjo, kajne?

hm, če je seks na dnevni bazi, ne, če pa ga ni (iz objektivnih razlogov), pa tudi kdaj… saj se mož tudi… samozadovoljevanje je pač luštno, je pa res, da tudi po moje ni primerjave…

In še to: ko sem utrujena, da mi ni do seksa, potem mi tudi do samozadovoljevanja ni… nasvet še za nekatere, ki se nekako ne morejo sprostiti po porodu: velikokrat sem se samozadoljevala (denimo v vroči kadi) in potem tako “razgreta” šla napast moža… tako sem nekako spet prilezla na zeleno vejo glede sprostitve pri odnosu…

Menim, da če se ženska ne posveča sami sebi, potem boste pozabi na to, kaj ji paše, kako ji paše in kako naj potem to pove svojemu partnerju? Moški misli ne znajo brati – po porodu se telo močno spremeni, najprej je treba spoznati samo sebe, potem pa lahko moškeu pokažete, kako in kaj vam ustreza po novem…
T.

Lahko samo povzemam rezultate neke raziskave, ki so jo delali pred leti v ZDA med najstniki.

vprasanje:
Koliko mladostnikov se samozadovoljuje?

Rezultat:
– 70% se jih samozadovoljuje
– ostali lažejo!!!

p.s.
Mislim, da se prava ljubezen zacne pri sebi samem (gledano tako duševno kot telesno), šele potem…

lp
Nika

Tudi jaz sem med tistimi, ki to še kdaj pa kdaj počnejo. Včasih tudi kot del predigre – verjemite mi, moške to hudo ‘napali’!

Se pa spomnim, ko sem pred leti nekemu prijatelju povedala, da pri seksu orgazem ni vedno bistven in da konec koncev lahko zanj poskrbim tudi sama. Kar debelo je pogledal in rekel, da sem prva ženska, ki je priznala, da res to počne! :)))

Samozadovoljevanje mi je v mlajših letih zelo koristilo, ker sem s tem spoznala kakšen je moj orgazem. Sem pač med tistimi, ki orgazma ne morejo doživeti brez draženja ščegetavčka – tudi z moškim.

Nekaj branja in raziskovanje svojega telesa mi je pomagalo, da sem spoznala svoje telo in nisem več “mozgala” zakaj pa jaz me doživim vaginalnega orgazma.
Zanimivo bi bilo slišati še kakšno mnenje na to temo!

Ja, prva bom, ki bom rekla, da se samozadovoljujem kar redno (nekajkrat na mesec), pravzaprav ne glede na količino seksa, čeprav, če je seksa res veliko, potem nekako ni časa. Sicer pa mi velikokrat paše, da mi večkrat pride, tako da po tistem, ko mi pri seksu z moškim pride (enkrat ali večkrat), si še nekajkrat pomagam.

Lp
Rokica

tudi sama ne doživim vaginalnega orgazma, še med sexom če si dodatno dražim ščegetavček ne…tako da z možem prakticirava tudi tak sex da se skupaj samozadovoljujeva..vsak sebe…in je super..saj samo tako dosežem orgazem…

Če dragega ni v bližini, kar se občasno tudi zgodi. sicer pa se raje prepustim njemu.

Nikoli pa se mi ni zdelo, da je to narobe, kljub stalnemu partnerju, seveda, če je zanimanje zanj enako ali še večje.

Začela sem zelo zgodaj, mogoče 1. ali 2. razred. Tudi hčerka je začela zelo zgodaj, pred šolo, ko še ni poznala sramu in je to počela pred mano. Nato sem ji diskretno povedala, da je to v redu, a naj počne, ko je sama.

Privoščim si večkrat na teden. Sex mi ne ustreza, vzame mi preveč časa in napora, orgazma pa ni. Tudi če se potrudim z draženjem ščegetavčka, ni učinka. Pride mi samo, če sem sama. In takrat je zelo super.

No, to bi bila pa tudi ena nova tema zame!
Vedno znova berem, slisim, kako puncam veckrat pride, jaz pa mislim, da mi je samo enkrat uspelo, da mi je prislo 2x! Naj povem, da sem drugace s svojim spolnim zivljenjem zelo zadovoljna, mi je suuuppperrr s partnerjem, vendar ko enkrat dozivim orgazem, se popolnoma umirim, mi pase, ce mi da partner mir oz. da me samo boza in si sploh ne morem predstavljati, da bi sla prav kmalu se enkrat “v akcijo”. Prav potrebujem cas, da vse skupaj lepo izzveni! Tako mi je prav nepojemljivo, ko poslusam o n-kratnih orgazmih. Kako to naredite??? Kje dobite energijo? Kdaj? Takoj? Kolk pavze imate vmes?

Kakih mini, vmesnih orgazmov ne štejem. Tiste fajne na koncu pa sem doživela do zdaj največ samo 3x in to enega za drugim- da ni ali nisem nehala dražit ščegetavčka. Ampak je na koncu že vse tako razdraženo, da potem ne prenesem več dotika direktno.

Sedaj, ko še z dragim ne živima skupaj, se kar dosti še samozadovoljujem. Tako da so moji orgazmi kar redni- približno vsak drugi dan, če še štejem tisto, ko sva z dragim.

LP

Hm, kaj naj napišem, če sploh. No takole. Že zgodaj v mladosti sem začela odkrivati radosti samozadovoljevanja. Se spomnim, da me je enkrat zasačila mama…. rekla ni nič, vendar je verjetno vedela za kaj gre. Meni je bilo pa tako nerodno, ampak se tem užitkom nisem odpovedala do tedaj, ko sem spoznala prvega resnega fanta in z njim začela odkrivati nove dimenzije spolnosti.
Kaj pa zdaj, ko sem žena in tudi mama? Ja, po porodu sem tudi jaz zaštartala podobno kot je napisala Tinkara. Je pa res, da se s partnerjem še nisva vrnila na stare tirnice. Bi rekla, da imava glede sexa manjšo krizo, ki še traja in si glede tega še vedno zatiskava oči – nihče se namreč noče o tem odkrito spregovoriti, čeprav veva, da ni vse OK. Ampak to je že druga zgodba…. No in prav v teh trenutkih, ko začutim potrebo po nežnosti in zadovoljitvi, partnerju pa ni do sexa, se pač poslužujem te metode. Seveda pa ni isto, kajti kljub vsemu si sam ne moreš pričarati občutka ljubljenosti in bližine. V dvoje je še vedno lepše.
Nepodpisana

Včasih sem se samozadovoljevala več, sedaj manj, pa še vedno kdaj. Tudi jaz se kdaj pa kdaj tako pripravim na sex.

Včasih berem kako knjigo, kjer je sexa na pretek in me prime, pa ne mine (ala Smolar) in potem si pomagam sama. Se je že zgodilo, da sva si z možekom privoščila enga hitrega, on konča in arrivederči Roma. Kaj mi je še preostalo drugega??

Se mi je pa dober mesec zgodilo nekaj finega, doslej se mi namreč še ni: brskala sem po sporočilcih od šefa (babji firbec), takih ki si jih veliki fantje pošiljajo med seboj in odkrila en video o treh ženskicah. Uf, zaščemelo v trebuhu, malo sem se premaknila na stolu in bum – sprostitev. Še dobro, da sem bila takrat sama v pisarni, ker drugače?!

🙂 Še zdaj se mi smeje, če se spomnim.

Ojoj, kakšna tema??? Mogoče mi pa ve lahko pomagate!

Ko sem bila majhna so me starši vedno zafrkavali kadar je bil kakšen film v katerem sta se dva poljubljala in zaradi tega imam v glavi prepih glede tega.
Vse se mi zdi grdo, nenormalno, ne morem se sprostiti, kaj šele da bi sama probala kaj mi paše in kako.
Moj fant ve za to in me poskuša prepričati da ni nič takega, če se igrava na tisoč in en način, toda moja glava pravi drugače. Odkar berem te forume sem spoznala da imam resnično problem in sedaj poskušam vsaj probati (čeprav mi ne gre najbolje od rok) ampak vsaj trudim se. (ko vidim da gre fant od prsi z jezikom navzdol po trebuhu že brcam in tiščim skupaj….ker me je strah!)

Zdaj pa preberem da to res ni nič takega in si postavljam vprašanje, če se bom res upala kdaj to narest!!! Kako nej se prepustim užitkom? Mi lahko katera kaj svetuje?

lp,
zakompleksana

Vedi, da ta forum ne more biti prava referenca. Tu se oglaša le nekaj promilov punc in mogoče na to temo pišejo in odgovarjajo tiste, ki so bolj korajžne in imajo pozitivne izkušnje.

Verjetno si se bolj med tamladimi?!

Ce ima fant razumevanje in se imata rada in mu zaupas, potem ne vidim problema. Enkrat se pac zavestno poskusi sprostiti, fant naj to pocne pocasi, pocasi – pa magari po milimeter naprej – pa bosta oba videla, da vama je fino. Saj to je clovesko, da se vsega novega bojimo. Verjetno smo vsi imeli zraven zelje, tudi majhen strah glede tega. Vendar ta strah kmalu nadomesti uzitek :))

Veliko uspeha!