Pozdravljeni!
Pišem vam, ker ne vem več kako naprej. Stara sem 25 let. Za mano sta dve zvezi, trenutno sem v tretji, ki jo želim ohraniti, vendar moram nekaj sama pri sebi za to naredit. S prvim fantom sem bila skupaj 3 leta, ki me je prevaral. Bila je moja prva velika ljubezen tako,da je razočaranje bilo toliko večje. Druga zveza je trajala 5 let. Nikoli načeloma nisem bila sama..od 16 leta sem skozi v resnih zvezah.
Živela sem v družini, kjer nam nikoli ni nič manjkalo..materialno seveda..pogrešala sem pa tisto potrditev od mame in očeta, da sem pridna, da me imata rada..nikoli ni bilo objema in stavka radi te imamo, nikoli ni bilo nekega zanimanja zame..ko sem kaj pripovedovala je mama sicer poslušala vendar bila na koncu zmeraj tiho in odgovor je bil “ja ne vem kaj ti naj rečem na to”.. oče mi je tudi parkrat v prepirih rekel “poglej se kak se obnašaš, s temi fintami te noben moški ne bo gledal”.. mama je zmeraj govorila “zakaj rabiš prijateljice, najdi si fanta”..zmeraj sem hrepenela po njihovi potrditvi, po ljubezni in to se je tudi izkazovalo v vseh mojih zvezah. Ne znam biti sama s sabo. Nimam hobijev, nimam stvari, ki bi me veselile. Non stop študiram o fantu, kje je kaj dela, me pogreša kaj, kaka je najina zveza, itd. vso svojo pozornost in vsako minuto posvetim njemu. Fantov se preveč oklepam, zame so center in vso svojo energijo vložim v njih in v njihovo pozornost. Toliko sem že razmišljala kje bi bili vzroki in verjetno opazite, kje sem našla povezave. Pri družini nikoli nisem našla potrditve in tiste ljubezni, zato sem se vedno oklevala ljubezni od fanta in to delam tako, da dejansko osebo začnem s svojim obnašanjem dušiti in odganjati od sebe. Nenehno rabim neko potrditev, da me še zmeraj ljubi, nenehno dvomim, sem ljubosumna na vsako “malo boljšo žensko”, ki gre mimo ali se pojavi v fantovem življenju kot sodelavka, prijateljica in je v moji glavi takoj konkurenca….. cel splet okoliščin iz otroštva in iz mladosti me je pripeljalo do tega, da enostavno vem kje bi lahko bil vzrok ampak enostavno ne znam se s tem spopasti in najti tistega notranjega mira. Nisem zadovoljna sama s sabo oz dvomim v sebe, dvomim v to, da bi me nekdo lahko imel rad za zmeraj, da se to ne bo spremenilo čez noč. Z bilokam se pogovarjam skoraj ne morejo verjeti, vsi rečjo lepa si pridna si, pametna si, službo imaš, poštena si.. vsak moški, bi lahko bil srečen, da je lahko s tabo.. ampak problem je,da jaz tega ne vidim tako, jaz dvomim v sebe in s temi dvomi in nesamozavestjo vse tiste svoje “čare” izničin in vsak moški se me naveliča in na koncu dobim tisto potrditev, ki jo dobesedno iščem in kličem “pa res te noben ne bo imel rad in boš ostala sama”.
Imam napotnico od osebnega zdravnika, vendar ne vem koga si izbrati za zdravnika (sem iz MB) plus tega pri vseh je takšna čakalna doba, da bom na vrsto prišla čez nekaj mesecev, kar bo mogoče za zdajšnjo zvezo prepozno in tega nočem, ker imam super fanta. Strah me je tudi, da ker vem kje bi to vse lahko izviralo, da enostavno mi psiholog itak ne bo znal kaj drugega pomagat ali napačno razumem? Če sama vem kje je vzrok pa ne znam odpravit, on pa tudi ni čarovnik, da bi mi zbrisal misli.
Prosim za pomoč

Lepo pozdravljena!

Razumem vašo situacijo. Pri vas gre za odvisnost od odnosov, ki ste jo razvili kot ste že sami ugotovili zaradi pomanjkanja pozornosti, izkazovanja ljubezni in potrditev iz strani staršev. Marsikaj imaste morda tudi neozaveščenega. Zelo primerna bi bila za vas psihoterapija. Seveda nobeden od nas strokovnjakov nima “čarobne palčke”, pomembno je, da ste v psihoterapevtskem odnosu aktivni udeleženec. Vi ste tisti, ki boste nekaj spremenili, a potrebujete pomoč do tam. Tako kot se učimo voziti kolo. Nekdo nam pokaže, pove in potem poskušamo sami, dokler se ne naučimo.
Pomembno je, da boste začeli predelovati stare vzorce vedenja in delati na samozavesti. Poleg vsega pa bi bilo dobro, da resnično pridete v stik s seboj in najdete tudi kakšen hobi ter pozornost (od veze) preusmerite tudi kam drugam.

Če želite vam dam lahko tudi moj kontakt, v kolikor ne boste čakali na datum, delujem v Ljubljani.

Lep pozdrav,

Barbara Sarić, psihoterapevtka